Razbijanje srca v menopavzi: kdaj do zdravnika?

Razbijanje srca v menopavzi: zakaj se pojavlja in kdaj do zdravnika?

Razbijanje srca (palpitacije) je občutek izrazitega, pospešenega ali nepravilnega bitja srca, ki se pogosto pojavi v perimenopavzi in postmenopavzi. Pogosto ga spremljajo vročinski oblivi, potenje, motnje spanja ali tesnoba. Čeprav lahko spremembe v menopavzi prispevajo k njegovemu pojavljanju, sam simptom ne potrjuje hormonskega vzroka.

Pri presoji so pomembni pogostnost in trajanje epizod, okoliščine njihovega nastanka, spremljajoči simptomi ter osebna in družinska zdravstvena anamneza. Razbijanje srca je lahko povezano z vsakdanjimi sprožilci, lahko pa opozarja na slabokrvnost, čezmerno delovanje ščitnice ali motnjo srčnega ritma.

Novega, ponavljajočega se ali vse izrazitejšega razbijanja srca zato ni primerno obravnavati zgolj kot pričakovano težavo v menopavzi. Ob bolečini ali pritisku v prsih, težkem dihanju, omedlevici ali občutku, da boste omedleli, pokličite 112. Ne odlašajte z iskanjem pomoči in se ne odpeljite sami.

Kaj pomeni razbijanje srca oziroma palpitacije?

Palpitacije so subjektivni občutek, da srce bije drugače ali izraziteje kot običajno. Zaznati jih je mogoče v prsnem košu, vratu ali grlu.

Pojavijo se lahko kot:

• nenadno hitro bitje srca,

• posebej močni posamezni utripi,

• občutek preskakovanja ali dodatnega utripa,

• trepetanje v prsnem košu,

• občutek neenakomernega srčnega ritma.

Občutek razbijanja srca ni isto kot potrjena motnja srčnega ritma. Včasih gre za izrazitejše zaznavanje sicer normalnega utripa, drugič za dodatne utripe ali drugo spremembo ritma. Sam opis občutka ne omogoča zanesljivega razlikovanja.

Tudi izrazitost simptoma ne pove nujno, kako pomemben je njegov vzrok. Močno zaznavno razbijanje je lahko nenevarno, manj izrazite težave pa lahko prav tako zahtevajo pregled.

Zakaj se razbijanje srca lahko pojavlja v menopavzi?

Palpitacije se lahko pojavijo že med perimenopavzo, ko menstruacije še prihajajo, in tudi po zadnji menstruaciji. Raziskave potrjujejo njihovo pojavljanje v tem obdobju, vendar njihov nastanek in povezava z dejanskimi spremembami srčnega ritma še nista povsem pojasnjena.

Hormonske spremembe in vročinski oblivi

Med menopavznim prehodom se spreminjajo ravni spolnih hormonov, zlasti estrogena. Te spremembe lahko vplivajo na telesne odzive, povezane z uravnavanjem temperature in delovanjem avtonomnega živčevja, ki sodeluje tudi pri uravnavanju srčnega utripa.

Med vročinskim oblivom se lahko poleg nenadne toplote in potenja pojavi izrazitejše ali hitrejše bitje srca. Vendar so dokazi o natančnem hormonskem mehanizmu palpitacij omejeni. Njihovega vzroka zato ni mogoče določiti zgolj na podlagi menopavznega statusa.

Več o obdobju, v katerem se te spremembe pogosto začnejo, preberite v članku o perimenopavzi.

Motnje spanja, stres in tesnoba

Pomanjkanje spanja, stres in tesnoba lahko sprožijo ali okrepijo občutek razbijanja srca. Hkrati lahko palpitacije povzročijo dodatno zaskrbljenost in povečano pozornost na srčni utrip.

Težave so lahko medsebojno povezane. Nočno potenje prekinja spanec, utrujenost povečuje obremenjenost, razbijanje srca pa lahko dodatno oteži umirjanje in uspavanje.

Kljub temu palpitacij brez ustrezne ocene ni primerno pripisati tesnobi. Tudi pri osebi, ki doživlja stres ali panične napade, je treba po potrebi preveriti druge možne vzroke.

Kateri drugi vzroki lahko povzročijo razbijanje srca?

Menopavzni prehod je ena od možnih okoliščin, v katerih se pojavijo palpitacije. Pri oceni je treba upoštevati tudi vsakdanje sprožilce, zdravila in druga zdravstvena stanja.

Kofein, alkohol, nikotin in zdravila

Pri nekaterih ljudeh palpitacije sprožijo kofein, alkohol ali nikotin. Pomembna je lahko tudi uporaba energijskih pijač, poživil in nekaterih zdravil, na primer določenih pripravkov proti zamašenemu nosu ali inhalacijskih zdravil za astmo.

Če so se težave začele po uvedbi zdravila ali spremembi odmerka, to povejte zdravniku oziroma farmacevtu. Predpisanega zdravljenja ne prekinjajte sami.

Čezmerno delovanje ščitnice

Čezmerno delovanje ščitnice lahko povzroči hitro bitje srca, potenje, slabše prenašanje vročine, tresenje in nepojasnjeno hujšanje. Ker se nekateri znaki prekrivajo z menopavznimi težavami, jih je mogoče napačno pripisati hormonskemu prehodu.

Več o razlikovanju simptomov preberite v članku o ščitnici in menopavzi.

Slabokrvnost in drugi telesni vzroki

Slabokrvnost lahko spremljajo razbijanje srca, utrujenost in zadihanost. Med perimenopavzo je na to smiselno pomisliti tudi ob močnih ali dolgotrajnih menstrualnih krvavitvah.

Na srčni utrip lahko vplivajo še vročina, dehidracija in motnje ravnovesja elektrolitov. Potrebne preiskave zdravnik izbere glede na simptome in okoliščine.

Motnje srčnega ritma

Razbijanje lahko povzročijo dodatni utripi, atrijska fibrilacija ali druge motnje srčnega ritma. Nekatere potrebujejo spremljanje, druge usmerjeno zdravljenje.

Tudi dejstvo, da se palpitacije pojavijo med vročinskim oblivom, ne izključi srčnega vzroka. Za razlikovanje je lahko potreben zapis srčnega ritma med težavami.

Kdaj zaradi razbijanja srca do zdravnika?

Ob novem, nepojasnjenem razbijanju srca se dogovorite za posvet z osebnim zdravnikom. Pregled je posebej pomemben, če:

• se epizode ponavljajo ali postajajo pogostejše,

• trajajo več kot nekaj minut,

• se začnejo med telesnim naporom,

• vas prebujajo ali omejujejo pri vsakdanjih dejavnostih,

• imate znano srčno bolezen,

• so v družini pomembne motnje ritma ali nenadne nepojasnjene smrti,

• razbijanje spremljajo izrazita utrujenost, nepojasnjeno hujšanje ali močne menstruacije.

Za odločitev o obravnavi ni pomembna samo izmerjena frekvenca utripa. Pomembni so tudi njegova pravilnost, trajanje težav in spremljajoči simptomi.

Kdaj je potrebna nujna pomoč?

Pokličite 112, če razbijanje srca spremljajo:

• bolečina, pritisk ali stiskanje v prsih,

• težko dihanje,

• omedlevica ali občutek, da boste omedleli.

Tudi novo, izrazito hitro ali nepravilno bitje srca, ki ne popusti, zahteva nujno oceno, posebej ob slabšanju počutja.

Če so razbijanje in opozorilni simptomi že prenehali, vseeno poiščite nujno zdravniško oceno še isti dan. Izginotje težav ne pojasni njihovega vzroka.

Kako zdravnik ugotavlja vzrok?

Pregled se začne s pogovorom o poteku težav, zdravstveni anamnezi in zdravilih. Zdravnika bo zanimalo, ali se razbijanje začne nenadoma, kako dolgo traja, ali je utrip reden in kaj ga spremlja.

Običajno sledijo klinični pregled, meritev utripa in krvnega tlaka ter EKG, ki zabeleži električno delovanje srca.

Po presoji so lahko potrebni tudi:

• krvna slika in preiskave železa,

• preiskave delovanja ščitnice,

• določitev elektrolitov in ledvične funkcije,

• daljše spremljanje srčnega ritma,

• ultrazvok srca ali obremenitveno testiranje.

Ali normalen EKG izključi motnjo ritma?

Ne vedno. EKG v ambulanti pokaže dogajanje v času snemanja. Če se težave pojavljajo občasno, jih kratek zapis morda ne zajame.

Zdravnik lahko zato predlaga Holter ali drugo obliko daljšega spremljanja. Trajanje snemanja prilagodi pogostnosti simptomov. Pomembno je povezati občutek razbijanja z ritmom, ki je zabeležen v istem trenutku.

Kaj si zabeležiti pred pregledom?

Kratek dnevnik težav lahko pomaga pri iskanju vzroka. Ob epizodi si zapišite:

• datum, uro in približno trajanje,

• dejavnost ob začetku težav,

• morebitno povezavo z vročinskim oblivom ali potenjem,

• ali je utrip deloval reden ali nepravilen,

• spremljajoče simptome,

• predhodno uživanje kofeina, alkohola in zdravil.

Če imate pametno uro z možnostjo zapisa EKG, lahko shranjen zapis pokažete zdravniku. Meritve so lahko koristna dopolnitev, vendar ne nadomestijo pregleda. Normalen prikaz na uri ne izključi težave, opozorilo naprave pa samo po sebi še ne potrdi diagnoze.

Ob opozorilnih simptomih ne odlašajte s klicem na pomoč zaradi merjenja ali zapisovanja utripa.

Kaj lahko pomaga pri občasnem razbijanju srca?

Ob kratki epizodi brez opozorilnih znakov prekinite dejavnost, sedite in mirno dihajte. Če se težave ponavljajo, je naslednji korak razjasnitev vzroka.

Ko zdravnik izključi pomembnejše vzroke, lahko pomaga zmanjševanje prepoznanih sprožilcev:

• omejite kofein ali alkohol, če opazite povezavo s težavami,

• izogibajte se nikotinu in poživilom,

• skrbite za reden spanec,

• telesno dejavnost prilagodite počutju in zdravniškemu nasvetu,

• uporabo zdravil in prehranskih dopolnil preverite s farmacevtom.

Ne začnite jemati magnezija, kalija ali pripravkov za umirjanje srčnega utripa samo na podlagi občutka razbijanja. Potreba po zdravljenju je odvisna od ugotovljenega vzroka.

Za dolgoročno zdravje srca so pomembni tudi urejen krvni tlak, holesterol in krvni sladkor, opustitev kajenja ter redno gibanje. Ti ukrepi dopolnjujejo obravnavo palpitacij.

Ali zdravljenje menopavznih težav pomaga tudi pri razbijanju srca?

Če se palpitacije pojavljajo skupaj z drugimi menopavznimi simptomi, zdravnik obravnavo načrtuje glede na celotno klinično sliko. Pri nekaterih ženskah pride v poštev menopavzna hormonska terapija.

Dokazi o njenem učinku posebej na palpitacije so omejeni. Zato hormonske terapije ni primerno obravnavati kot samodejnega zdravljenja razbijanja srca ali kot nadomestila za pregled.

Če je vzrok slabokrvnost, bolezen ščitnice ali motnja srčnega ritma, je potrebno zdravljenje tega vzroka.

Kakšno vlogo ima zdravilo Remifemin?

Remifemin je zdravilo rastlinskega izvora s suhim ekstraktom korenike grozdnate svetilke oziroma cimicifuge. Namenjeno je lajšanju menopavznih težav, kot so navali vročine in obilno znojenje.

Remifemin ni zdravilo za zdravljenje motenj srčnega ritma. Ob nepojasnjenem razbijanju srca je treba najprej razjasniti vzrok.

Delovanje ni takojšnje; prvi učinki se lahko pokažejo najhitreje po dveh tednih. Če se menopavzne težave poslabšajo ali se v treh mesecih ne izboljšajo, se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Pred uporabo se posvetujte z zdravnikom ob bolezni jeter, sedanjem ali preteklem hormonsko odvisnem tumorju oziroma sočasni uporabi estrogenov. Ob znakih morebitne poškodbe jeter, kot so porumenelost kože ali oči, temen urin ali huda bolečina v zgornjem delu trebuha, zdravilo prenehajte jemati in takoj obiščite zdravnika.

Pogosta vprašanja o razbijanju srca v menopavzi

Viri

• American Academy of Family Physicians – Palpitations: Evaluation in the Primary Care Setting (2017): https://www.aafp.org/afp/2017/1215/p784

• American Academy of Family Physicians – Palpitations: Evaluation, Management, and Wearable Smart Devices (2024): https://www.aafp.org/afp/2024/0900/palpitations

• Carpenter, J. S., in sodelavci – A Systematic Review of Palpitations Prevalence by Menopausal Status (2021): https://link.springer.com/article/10.1007/s13669-020-00302-z

• Centralna baza zdravil (CBZ) – Remifemin: povzetek glavnih značilnosti zdravila: https://www.cbz.si/zzzs/pao/bazazdr2.nsf/0/3DA7C73C37218F0AC12579C2003F60C4/$File/s-300404.pdf

• Mayo Clinic – Heart palpitations: Diagnosis & treatment: https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/heart-palpitations/diagnosis-treatment/drc-20373201

• Mayo Clinic – Heart palpitations: Symptoms & causes: https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/heart-palpitations/symptoms-causes/syc-20373196

• NHS – Heart palpitations: https://www.nhs.uk/symptoms/heart-palpitations/

• NHS – Symptoms of menopause and perimenopause: https://www.nhs.uk/conditions/menopause-and-perimenopause/symptoms/

• NIJZ – Srčno-žilne bolezni: https://nijz.si/nenalezljive-bolezni/srcno-zilne-bolezni/

• Sheng, Y., in sodelavci – Effect of Menopausal Symptom Treatment Options on Palpitations: A Systematic Review (2022): https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34346265/

• Sliki: AI generiranje

Avtor: Strokovni sodelavci podjetja Stada

Datum objave: 23.10.2026