Osteoporoza: kako jo prepoznati in pravočasno ukrepati?
16.11.2026
Avtor članka:
Aleksandra Šauperl, dr. med., specialistka interne medicine
Osteoporoza pogosto dolgo poteka brez simptomov, prvi znak bolezni pa je lahko že zlom ob manjši poškodbi. Spoznajte dejavnike tveganja, možnosti zgodnjega odkrivanja in ukrepe, s katerimi lahko prispevate k ohranjanju zdravja svojih kosti.
Osteoporoza: kako jo prepoznati in pravočasno ukrepati?
Osteoporoza je kronična bolezen kosti, pri kateri se zmanjšujeta kostna masa in kakovost kostnega tkiva. Kosti postopoma izgubljajo trdnost in postajajo bolj krhke, zato se poveča tveganje za zlome že ob manjših obremenitvah ali poškodbah.
Bolezen pogosto več let ne povzroča značilnih težav. Pri številnih ljudeh jo odkrijemo šele ob prvem zlomu, na primer po padcu z lastne višine. Takšna poškodba lahko pomembno vpliva na gibljivost, samostojnost in kakovost življenja.
Čeprav osteoporoze ne moremo vedno preprečiti, lahko z zgodnjim prepoznavanjem dejavnikov tveganja, ustreznimi življenjskimi navadami in po potrebi zdravljenjem pomembno zmanjšamo tveganje za zlome in njihove posledice.
Kaj se dogaja v kosteh pri osteoporozi?
Kost je živo tkivo, ki se vse življenje obnavlja. Proces poteka v dveh fazah: staro kostno tkivo se razgrajuje, na njegovem mestu pa nastaja novo. V otroštvu in mladosti kostna masa narašča, največjo vrednost praviloma doseže v zgodnji odrasli dobi, nato pa se začne postopoma zmanjševati.
Pri zdravih kosteh sta razgradnja in nastajanje nove kostnine v ravnovesju. Pri osteoporozi se to ravnovesje poruši. Razgradnja prevlada nad nastajanjem nove kostnine, zato se kostna masa zmanjšuje, poslabša pa se tudi notranja zgradba kostnega tkiva. Kosti posledično izgubijo del svoje trdnosti in so bolj dovzetne za zlome.
Osteoporoza se lahko pojavi pri ženskah in moških, tveganje zanjo pa narašča s starostjo. Pri ženskah se izguba kostne mase pogosto pospeši po menopavzi zaradi zmanjšanja ravni estrogena, hormona, ki ima pomembno vlogo pri ohranjanju kostne mase. Večje tveganje imajo tudi ženske s prezgodnjo menopavzo.
Osteoporoza pogosto ne boli – kako jo prepoznamo?
Ena od značilnosti osteoporoze je, da lahko dolgo poteka brez bolečin in drugih očitnih simptomov. Zato dobro počutje še ne pomeni, da je zdravje kosti ustrezno.
Na osteoporozo lahko opozarjajo predvsem:
zlom po padcu z lastne višine ali ob manjši poškodbi (nizkoenergijski oziroma krhkostni zlom),
nenadna bolečina v hrbtu, zlasti pri osebah z dejavniki tveganja za osteoporozo,
postopno zmanjševanje telesne višine,
vse bolj sključena drža.
Pomembno je vedeti, da lahko zlom vretenca nastane tudi brez izrazite bolečine ali drugih prepoznavnih simptomov. Včasih ga odkrijejo šele pri slikovni preiskavi, opravljeni iz drugega razloga.
Zakaj so osteoporozni zlomi tako pomembni?
Zlomi zaradi osteoporoze najpogosteje prizadenejo vretenca, kolk, zapestje in nadlahtnico. Njihove posledice so lahko zelo različne.
Zlom vretenca lahko povzroča dolgotrajne bolečine, spremembo telesne drže in zmanjšanje telesne višine. Zlom kolka pogosto zahteva operativno zdravljenje in dolgotrajno rehabilitacijo, pri nekaterih ljudeh pa lahko trajno zmanjša gibljivost in samostojnost.
Posebej pomembno je, da zlom ob manjši poškodbi poveča tveganje za naslednji zlom. Zato obravnava po takšni poškodbi ne sme biti omejena zgolj na oskrbo zloma. Vključevati mora tudi oceno zdravja kosti in ukrepe za preprečevanje novih zlomov.
Kateri dejavniki povečujejo tveganje za osteoporozo?
Na tveganje za osteoporozo in z njo povezane zlome vplivajo starost, dednost, hormonske spremembe, življenjski slog, nekatere bolezni in zdravila.
Med pomembnejše dejavnike tveganja sodijo:
višja starost in menopavza, zlasti zgodnja oziroma prezgodnja menopavza,
osteoporoza ali zlom kolka pri starših,
zlom ob manjši poškodbi v preteklosti,
nizka telesna masa ali podhranjenost,
nezadosten vnos kalcija in beljakovin ter pomanjkanje vitamina D,
telesna nedejavnost,
kajenje in čezmerno uživanje alkohola,
nekatere kronične bolezni, ki vplivajo na presnovo kosti,
dolgotrajno jemanje sistemskih glukokortikoidov (zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje različnih vnetnih in avtoimunskih bolezni) ter nekaterih drugih zdravil.
Pri glukokortikoidih je tveganje med drugim odvisno od odmerka in trajanja zdravljenja. Na zdravje kosti lahko vplivajo tudi nekatera zdravila za zdravljenje raka in druge bolezni, zato je pomembno, da zdravnik pozna vso terapijo, ki jo posameznik prejema.
Posamezen dejavnik tveganja še ne pomeni, da imate osteoporozo. Če je dejavnikov več, pa se lahko tveganje za zlom pomembno poveča.
Kdaj je priporočljiv posvet z zdravnikom?
O oceni zdravja kosti se je priporočljivo pogovoriti z zdravnikom, če:
ste utrpeli zlom po padcu z lastne višine ali ob manjši poškodbi,
ste po menopavzi in imate dodatne dejavnike tveganja,
opažate postopno izgubo telesne višine ali spremembo telesne drže,
dolgotrajno jemljete zdravila, ki lahko vplivajo na kostno maso, zlasti sistemske glukokortikoide,
imate kronično bolezen, povezano s povečano izgubo kostne mase.
Če ste že utrpeli osteoporozni zlom, ne čakajte na naslednjega. Z zdravnikom se pogovorite o oceni tveganja za nove zlome in možnostih njihovega preprečevanja.
Kako poteka diagnostika osteoporoze?
Pri odkrivanju osteoporoze je prvi korak ocena tveganja za zlom. Zdravnik pri tem upošteva starost, pretekle zlome, družinsko anamnezo, telesno maso, morebitne kronične bolezni in zdravila, ki jih posameznik jemlje.
FRAX – ocena tveganja za zlom
Za oceno desetletne verjetnosti osteoporoznega zloma lahko zdravnik uporabi orodje FRAX. Gre za računalniški pripomoček, ki na podlagi različnih dejavnikov tveganja oceni verjetnost zloma kolka in večjega osteoporoznega zloma. Med večje osteoporozne zlome sodijo klinični zlomi vretenc, kolka, podlakti in nadlahtnice.
Izračun je mogoče opraviti z upoštevanjem ali brez upoštevanja kostne gostote vratu stegnenice.
Rezultat FRAX je pripomoček za oceno tveganja in ne nadomešča celostne zdravniške presoje. Prav tako ne zajame vseh okoliščin, ki lahko vplivajo na tveganje za zlom. Zdravnik rezultat zato vedno interpretira skupaj z drugimi kliničnimi podatki. Na podlagi celostne ocene presodi, ali je potrebna tudi meritev kostne gostote in ali je smiselno zdravljenje.
DXA – meritev kostne gostote
Kostno gostoto najpogosteje merimo z metodo DXA (dvoenergijsko rentgensko absorpciometrijo). Preiskavo praviloma opravijo v ledvenem delu hrbtenice in kolku. Je hitra in neboleča, izpostavljenost rentgenskemu sevanju pa je zelo majhna.
Rezultati meritve se izražajo s T-vrednostjo ali Z-vrednostjo, pri čemer je način vrednotenja odvisen od starosti in hormonskega statusa posameznika.
Pri ženskah po menopavzi in moških, starih 50 let ali več, T-vrednost −2,5 ali manj na ustreznih merilnih mestih (ledveni del hrbtenice, vrat stegnenice ali celotni kolk) ustreza diagnostičnemu merilu za osteoporozo. V določenih okoliščinah se lahko uporabi tudi meritev na distalni tretjini koželjnice.
Pri ženskah pred menopavzo in moških, mlajših od 50 let, se rezultati praviloma vrednotijo drugače. Uporablja se predvsem Z-vrednost, ki primerja kostno gostoto z vrednostmi pri osebah enake starosti in spola. Z-vrednost −2,0 ali manj pomeni, da je kostna gostota pod pričakovano za starost. Pri moških, mlajših od 50 let, osteoporoze ni mogoče diagnosticirati zgolj na podlagi meritve kostne gostote.
Pomembno: DXA ni edino merilo za oceno tveganja. Tudi oseba, ki ne dosega diagnostičnega praga T-vrednosti za osteoporozo, ima lahko zaradi preteklih zlomov ali drugih dejavnikov veliko tveganje za nove zlome. Zdravnik lahko glede na izvide in zdravstveno stanje posameznika predlaga tudi laboratorijske preiskave ali slikovno diagnostiko hrbtenice.
Kako lahko z življenjskim slogom podpremo zdravje kosti?
Ustrezna prehrana, redna telesna dejavnost in preprečevanje padcev so temelj skrbi za zdravje kosti. Ti ukrepi so pomembni v vseh življenjskih obdobjih, še posebej pa pri starejših in osebah z večjim tveganjem za osteoporozne zlome.
Pri osebah z velikim tveganjem za zlom zdrave življenjske navade same po sebi praviloma ne zadoščajo in ne nadomestijo zdravljenja, ki ga predpiše zdravnik.
Kalcij in beljakovine – pomembna gradnika zdravih kosti
Kalcij je eden najpomembnejših mineralov za ohranjanje trdnosti kosti. Priporočeni skupni dnevni vnos kalcija iz hrane in morebitnih prehranskih dopolnil je za večino odraslih približno 1.000 mg. Za ženske po 50. letu in moške po 70. letu je priporočeni vnos približno 1.200 mg na dan. Potrebe se lahko razlikujejo glede na starost, prehrano in zdravstveno stanje.
Najbolje je, da večino potrebnega kalcija zaužijemo s hrano.
Dobri prehranski viri kalcija so:
mleko in mlečni izdelki,
rastlinski napitki, obogateni s kalcijem,
nekatere vrste zelenjave, na primer brokoli in ohrovt,
ribe, ki jih uživamo skupaj s kostmi, na primer sardine.
Za ohranjanje mišične mase in zdravja kosti je pomemben tudi zadosten vnos beljakovin. Pri starejših odraslih se pogosto priporoča približno 1–1,2 g beljakovin na kilogram telesne mase na dan za ohranjanje mišične mase in telesne zmogljivosti. Ustrezen vnos je treba prilagoditi posameznikovemu zdravstvenemu stanju, zlasti delovanju ledvic.
Če s prehrano ne dosežete priporočenega vnosa kalcija, se o morebitnem dodajanju posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. To je še posebej pomembno, če imate ledvično bolezen ali ste v preteklosti imeli ledvične kamne.
Vitamin D – za absorpcijo kalcija in delovanje mišic
Vitamin D prispeva k normalni absorpciji kalcija in fosforja ter ohranjanju zdravih kosti. Pomemben je tudi za normalno delovanje mišic. Njegova ustrezna preskrbljenost je zato pomemben del skrbi za zdravje kosti in preprečevanja zlomov.
V Sloveniji so bila leta 2025 sprejeta nacionalna priporočila za zadostno preskrbljenost z vitaminom D. Zdravim odraslim, starim od 18 do 65 let, priporočajo preventivno dodajanje 800–1.000 IE vitamina D na dan v zimskem delu leta, od oktobra do aprila.
Osebam, starejšim od 65 let, priporočajo 1.000–2.000 IE na dan v istem obdobju. Dodajanje skozi vse leto je priporočljivo za stanovalce domov starejših občanov in druge osebe, ki med 10. in 16. uro pretežno bivajo v zaprtih prostorih.
Osebe s čezmerno telesno maso ali debelostjo lahko potrebujejo večje odmerke vitamina D. Pri njih je treba odmerek prilagoditi priporočilom in posameznikovemu zdravstvenemu stanju.
Navedena priporočila veljajo za preventivno dodajanje vitamina D. Pri ugotovljenem pomanjkanju ali določenih zdravstvenih stanjih lahko zdravnik določi drugačen odmerek.
Pomembno je, da vitamina D ne jemljemo v prevelikih odmerkih in da priporočenih odmerkov ne povečujemo sami. Največji še varni dnevni odmerek za odrasle in mladostnike, starejše od 11 let, je 4.000 IE. Smernice priporočajo vsakodnevno jemanje, ne pa dodajanja zelo velikih odmerkov v dolgih časovnih presledkih.
Pri zdravljenju osteoporoze je ustrezna preskrbljenost z vitaminom D pomemben del celostne obravnave. Če je potrebno, zdravnik svetuje njegovo dodajanje in določi primeren odmerek.
Gibanje – za moč kosti, mišic in ravnotežje
Redna telesna dejavnost pomaga ohranjati mišično moč, ravnotežje in gibljivost. Za zdravje kosti so koristne predvsem dejavnosti, pri katerih kosti obremenjujemo z lastno telesno težo, na primer hoja, nordijska hoja in hoja po stopnicah.
Pomembne so tudi vaje za krepitev mišic, ki pomagajo ohranjati mišično maso in stabilnost telesa, ter vaje za ravnotežje, ki zmanjšujejo tveganje za padce. Kombinacija različnih oblik telesne dejavnosti je koristna tako za zdravje kosti kot za ohranjanje samostojnosti.
Vrsto in intenzivnost vadbe je treba prilagoditi telesni pripravljenosti in zdravstvenemu stanju. Pri hudi osteoporozi, zlomih vretenc ali po nedavnem zlomu se o varni in primerni vadbi posvetujte z zdravnikom ali drugim ustrezno usposobljenim zdravstvenim strokovnjakom.
Preprečevanje padcev – pomemben del zaščite pred zlomi
Velik delež osteoporoznih zlomov nastane ob padcih, zato je pomembno poskrbeti tudi za varno domače in zunanje okolje.
Za zmanjšanje tveganja za padce lahko:
poskrbite za dobro osvetlitev prostorov,
odstranite ovire, ob katere bi se lahko spotaknili, na primer drseče preproge in kable,
v kopalnici uporabite nedrseče podloge in po potrebi namestite oprijemala,
nosite primerno, stabilno obutev,
redno izvajate vaje za ravnotežje in krepitev mišic,
skrbite za redne preglede vida.
Če ste že večkrat padli ali vam zdravila povzročajo omotico oziroma zaspanost, se o tem pogovorite z zdravnikom. Morda bo treba oceniti tudi zdravila, ki jih jemljete, in preveriti, ali prispevajo k tveganju za padce.
Za zdravje kosti sta pomembni tudi opustitev kajenja in omejitev uživanja alkohola.
Kdaj spremembe življenjskega sloga ne zadoščajo?
O potrebi po zdravljenju z zdravili zdravnik odloča na podlagi celostne ocene tveganja za zlom in ne zgolj na podlagi izvida meritve kostne gostote. Upošteva predvsem pretekle zlome, starost, druge bolezni, zdravila, ki jih posameznik jemlje, in delovanje ledvic.
Pri velikem ali zelo velikem tveganju za zlom sprememba življenjskega sloga praviloma ne zadošča, zato je potrebno tudi zdravljenje z zdravili.
Za zdravljenje osteoporoze so na voljo različne skupine zdravil. Nekatera zmanjšujejo razgradnjo kostnega tkiva in tako upočasnjujejo izgubo kostne mase, druga pa spodbujajo nastajanje nove kostnine. Izbira zdravila je odvisna od tveganja za zlom, zdravstvenega stanja in drugih značilnosti posameznika. Pri osebah z zelo velikim tveganjem za zlom je lahko primerna tudi začetna izbira zdravila, ki spodbuja nastajanje kostnine.
Osteoporoza je kronična bolezen, zato zdravljenje pogosto traja več let. Trajanje in način spremljanja sta odvisna od izbranega zdravila in posameznikovega tveganja za zlome. Zdravnik med spremljanjem preverja učinkovitost in varnost zdravljenja, pojav morebitnih novih zlomov ter po potrebi prilagodi terapevtski načrt. Tudi čas ponovitve meritve DXA določi individualno, glede na zdravstveno stanje in potek zdravljenja.
Pomembno: predpisanega zdravljenja ne prekinjajte in ne spreminjajte sami. Morebitne spremembe zdravljenja ali njegovo zaključevanje je treba vedno načrtovati skupaj z zdravnikom, saj lahko nenadna prekinitev nekaterih oblik zdravljenja poveča tveganje za izgubo kostne mase in nove zlome.
Po prvem zlomu je pomembno preprečiti naslednjega
Zlom ob manjši poškodbi je pomemben opozorilni znak, da je treba oceniti zdravje kosti, tudi če je poškodba uspešno oskrbljena in se dobro celi.
Po osteoporoznem zlomu kolka ali vretenca je potrebna čimprejšnja zdravniška ocena tveganja za nove zlome in uvedba ustreznih preventivnih ukrepov. Pri teh osebah je tveganje za ponovni zlom pogosto zelo veliko, zato je zdravljenje z zdravili lahko indicirano tudi brez dosežene diagnostične mejne vrednosti kostne gostote.
Pomembno je, da imajo osebe po osteoporoznem zlomu zagotovljeno nadaljnjo, celostno obravnavo. Ta vključuje:
oceno zdravja kosti in tveganja za nove zlome,
preverjanje morebitnih sekundarnih vzrokov osteoporoze,
oceno tveganja za padce,
presojo potrebe po zdravljenju z zdravili,
ustrezno rehabilitacijo, prehransko podporo in svetovanje o varnem gibanju.
Organizirana obravnava po zlomu omogoča hitrejše prepoznavanje osteoporoze in pravočasno uvedbo ukrepov za preprečevanje novih zlomov.
Pravočasna obravnava po prvem zlomu je pomembna priložnost za preprečevanje naslednjih zlomov ter ohranjanje gibljivosti, samostojnosti in kakovosti življenja.
Osteoporoza – najpomembnejše informacije na kratko
Osteoporoza pogosto poteka brez simptomov. Prvi znak bolezni je lahko zlom ob manjši poškodbi, na primer pri padcu z lastne višine.
Pretekli osteoporozni zlom poveča tveganje za nove zlome. Zato je pomembno, da se po zlomu oceni tudi zdravje kosti in uvedejo ustrezni preventivni ukrepi.
Pravočasna ocena tveganja je ključna. Zdravnik lahko glede na dejavnike tveganja in zdravstveno stanje predlaga meritev kostne gostote z metodo DXA ter druge preiskave.
Za zdravje kosti lahko veliko naredimo sami. Pomembni so uravnotežena prehrana z zadostnim vnosom kalcija in beljakovin, ustrezna preskrbljenost z vitaminom D, redna telesna dejavnost in preprečevanje padcev.
Pri povečanem tveganju za zlome je lahko potrebno zdravljenje z zdravili. Zdravljenje je treba izvajati dosledno in ga ne prekinjati ali spreminjati brez posveta z zdravnikom.
Pomembno obvestilo
Vsebina je namenjena splošnemu izobraževanju in informiranju. Ne nadomešča posveta z zdravnikom, farmacevtom ali drugim zdravstvenim strokovnjakom. Diagnozo, oceno tveganja za zlome in izbiro zdravljenja je treba vedno prilagoditi posamezniku.
Strokovni viri in literatura
Kocjan T, Preželj J, Pfeifer M, Jensterle Sever M, Čokolič M, Zavratnik A. Smernice za odkrivanje in zdravljenje osteoporoze. Zdravniški vestnik. 2013;82(4):207–217.
Pfeifer M, Šimac N (ur.). Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2025. Dostopno na: https://nijz.si/publikacije/smernice-za-zadostno-preskrbljenost-z-vitaminom-d/.
National Osteoporosis Guideline Group (NOGG). Clinical guideline for the prevention and treatment of osteoporosis. Updated December 2024. Dostopno na: https://www.nogg.org.uk/full-guideline.
Gregson CL, Armstrong DJ, Avgerinou C, et al. The 2024 UK clinical guideline for the prevention and treatment of osteoporosis. Archives of Osteoporosis. 2025;20(1):119. doi:10.1007/s11657-025-01588-3.
Kanis JA, Cooper C, Rizzoli R, Reginster JY; Scientific Advisory Board of ESCEO and Committees of Scientific Advisors and National Societies of IOF. European guidance for the diagnosis and management of osteoporosis in postmenopausal women. Osteoporosis International. 2019;30(1):3–44. doi:10.1007/s00198-018-4704-5.
International Society for Clinical Densitometry (ISCD). 2023 ISCD Official Positions – Adult. Dostopno na: https://iscd.org/official-positions-2023/.
Bauer J, Biolo G, Cederholm T, et al. Evidence-based recommendations for optimal dietary protein intake in older people: a position paper from the PROT-AGE Study Group. Journal of the American Medical Directors Association. 2013;14(8):542–559. doi:10.1016/j.jamda.2013.05.021.
LeBoff MS, Greenspan SL, Insogna KL, et al. The clinician's guide to prevention and treatment of osteoporosis. Osteoporosis International. 2022;33:2049–2102. doi:10.1007/s00198-021-05900-y.
Kakovost STADA
V podjetju Stada je vrhunska kakovost izdelkov ter odgovoren odnos do naših uporabnikov na prvem mestu. Poseben poudarek namenjamo zanesljivosti in varnosti naših izdelkov, kar predstavlja temeljno načelo naše predanosti visokim standardom.
Preberite več