Kaj je parkinsonova bolezen?

Parkinsonova bolezen je počasi napredujoča bolezen možganov, pri kateri odmirajo živčne celice, ki tvorijo snov – dopamin, ki ima ključno vlogo pri delovanju možganov. Zdravi možgani so potrebni za normalno delovanje našega telesa, tako z vidika gibanja, občutenja, motivacije, razpoloženja, spomina in razmišljanja, govora…pa tudi delovanja naših notranjih organov. Dopamin je eden ključnih živčnih prenašalcev, ki sodeluje pri teh procesih. Zakaj odmirajo celice, bogate z dopaminom, še ne vemo. Pomembna je tako dedna nagnjenost, verjetno pa kombinacija dejavnikov iz okolja. S starostjo se obolevanje poveča, značilno zbolijo osebe stare okrog 60.leta starosti, ni pa nenavadno, da zboli kdo tudi pred 40.letom starosti. V tem primeru gre pogosteje za dedno bolezen.

Simptomi parkinsonove bolezni

Simptomi se začnejo pojavljati zelo počasi. Preden se bolezen izrazi navzven kot motnja gibanja, za katero je značilno tresenje rok, običajno le ene strani, postopna upočasnjenost, okorelost ter motnje ravnotežja, imajo bolniki lahko že vrsto let prej motnje vonja, razpoloženja, so depresivni, tesnobni, navajajo nepojasnjene bolečine, prebavne težave, postanejo inkontinentni, tožijo o težavah v spolnosti, se jim vrti, se prekomerno znojijo. Tudi motnje spanja v obliki nespečnosti, prekomerne dnevne zaspanosti, živih sanj, so del tako imenovanih nemotoričnih simptomov parkinsonove bolezni. En simptom pa tudi še ne predstavlja parkinsonove bolezni. Pogosto gre za kombinacijo simptomov. Neprepoznavanje nemotoričnih simptomov pogosto vodi do tega, da je diagnoza kasneje postavljena. In tudi kakovost življenja bolnika, ki ima več nemotoričnih simptomov je slabša. Prizadetost gibalnih funkcij se kaže v začetnih fazah tudi lahko kot le slabša mimika obraza, tišji glas, drobna pisava in ni nujno, da ima tak bolnik že težave pri hoji. Ker je bolezen počasi napredujoča, se tudi klinična slika počasi spreminja. Hitrosti poteka bolezni ne znamo napovedati. Klinična slika se med bolniki razlikuje, nekateri imajo v ospredju le motorične – gibalne težave, drugi pa nemotorične simptome. Z napredovanjem bolezni stopajo v ospredje motnje gibanja s težavami pri ohranjevanju ravnotežja s padci, motnje požiranja in demenca, pa tudi halucinacije.

Zdravljenje

Parkinsonova bolezen je za zdaj še neozdravljiva, vendar s pravočasno obravnavo lahko z zdravili in prilagoditvijo načina življenja omogočimo kakovostno življenje. Zdravljenje je prilagojeno bolniku, glede na starost ter pridružene bolezni in kombinacijo simptomov. Parkinsonova bolezen sama po sebi ni smrtna, so pa v napredovali fazi možni resni zapleti. Z zdravili nadomeščamo delovanje dopamina, pogosto pa se poseže tudi po zdravilih za zdravljenje depresije, za urejanje krvnega tlaka ter zdravili za lajšanje demence. Zavedati se moramo tudi neželenih učinkov. Z napredovanjem bolezni prihaja pogosto tudi do nihanja stanja preko dneva, zdravila imajo krajši čas delovanja , pojavi se lahko nehoteno gibanje z zvijanjem in krči. V tem primeru predlagamo spremembo zdravljenja. Z uporabo črpalk, ki dovajajo zdravilo v telo pod kožo , ali v želodec oz.z globoko možgansko stimulacijo omogočimo v veliki meri stanje brez nihanj in s tem izboljšamo kakovost življenja ter pogosto tudi samostojnost. Del zdravljenja bolezni predstavljajo tudi druge metode, predvsem skrb za redno gibanje oz. vodena fizioterapija, razne sprostitvene tehnike (Tai chi, joga), ples, športne aktivnosti (namizni tenis, boks), zdrava in uravnotežena prehrana mediteranskega tipa, skrb za zadostno hidracijo.

Društvo bolnikov s parkinsonovo boleznijo

Parkinsonova bolezen je kronična bolezen in če bolnik ter svojci bolezen dobro razumejo in sodelujejo pri zdravljenju, je mogoče doseči zelo dobro kakovost življenja. Bistveno je sodelovanje z nevrologom, ki bolnika in njegovo socialno okolje dobro pozna. Pomemba in priporočljiva pa je tudi vključitev v društvo bolnikov s parkinsonovo boleznijo (Trepetlika), ki bolnike in njihove svojce opolnomoči živeti z boleznijo, širi znanje o bolezni, pomaga pri premagovanju ovir v življenju.