Zaprtje in driska: kakšna je povezava?

Vsi se občasno srečamo z zaprtjem ali drisko. To je dejstvo, čeprav prebavne težave zaradi družbenih norm običajno niso med prvimi temami pogovora, ko se družimo s prijatelji. Čeprav je odvajanje nekaj, o čemer večinoma govorimo zasebno, ima pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja in kakovostnega življenja.

Zaprtje in driska sta sicer na nasprotnih koncih spektra odvajanja, vendar se pogosto postavlja vprašanje, ali med njima obstaja povezava.

V tem članku predstavljamo opredelitev zaprtja in driske, možne povezave med njima ter načine, kako ju najbolje obvladovati.

Zaprtje

Zaprtje lahko povzroči občutek močne zaprtosti in precejšnje nelagodje, o katerem je včasih neprijetno govoriti. Vendar pri tem ni nič sramotnega. Ocenjuje se, da zaprtje prizadene približno 15 % svetovnega prebivalstva, zato medicinska stroka nenehno išče nove načine, kako ljudem pomagati pri obvladovanju teh težav.

Normalne vzorce odvajanja je težko natančno opredeliti. Pri večini ljudi se pogostost odvajanja giblje od enega odvajanja na tri dni do treh odvajanj na dan, kar je precej širok razpon.

Na splošno velja, da bi lahko govorili o zaprtju, če odvajate manj kot trikrat na teden, vendar se odvajanje med posamezniki zelo razlikuje, prav tako tudi subjektivno dojemanje tega, kaj je »normalno«.

Simptomi zaprtja vključujejo bolečine v trebuhu, napihnjenost, vetrove, slabost ter celo glavobol in utrujenost.

Zdravstveni strokovnjaki za diagnosticiranje različnih bolezni in stanj uporabljajo standardizirana diagnostična merila. Pri zaprtju se uporablja diagnostični sistem Rome IV. Za postavitev diagnoze zaprtja morata biti prisotna vsaj dva od šestih znakov ali simptomov.

Teh šest znakov in simptomov je:

• napenjanje pri odvajanju

• trdo blato

• občutek nepopolnega izpraznjenja

• ročno pomaganje pri odvajanju (npr. pritisk ali podpora pri iztrebljanju)

• občutek zapore v črevesju ali danki

• manj kot tri odvajanja na teden

Kaj povzroča zaprtje?

Ugotoviti pravi vzrok zaprtja ni vedno enostavno, saj obstaja veliko dejavnikov, ki lahko povzročijo zaporo ali upočasnijo gibanje črevesja.

Zaprtje lahko sproži več dejavnikov, med drugim:

• neuravnotežena prehrana

• pomanjkanje vlaknin

• dehidracija (premalo tekočine)

• sedeč način življenja

• določena zdravstvena stanja

• postenje

• stres

• neželeni učinki zdravil

Zaradi vse hitrejšega tempa sodobnega življenja se lahko poveča tudi tveganje za sprejemanje nezdravih navad, ki lahko posledično negativno vplivajo na naš prebavni sistem.

To nas pripelje do pomembnega vprašanja: ali je zaprtje mogoče obvladovati? Na srečo je odgovor da.

Poglejmo nekaj možnosti.

Obvladovanje zaprtja

Spodaj je nekaj načinov, kako lahko ljudje obvladujejo zaprtje:

Pomembno je vedeti, da se »normalno« odvajanje med posamezniki razlikuje. Ključno je, da spremljate svoje telo in po potrebi prilagodite svoje navade, da se počutite dobro in brez nelagodja.

Pomembno je vedeti, da so spremembe življenjskega sloga pogosto nujne. Prav tako je pomembno spremljati svoj napredek in vzpostaviti redno rutino odvajanja.

Poskrbite za redno telesno aktivnost, saj raziskave kažejo, da lahko gibanje spodbuja tudi delovanje črevesja.

Večina pristopov k zdravljenju zaprtja se začne s spremembami v prehrani. Za začetek povečajte vnos vlaknin in pijte dovolj vode.

Če ti ukrepi ne prinesejo olajšanja, so na voljo tudi druge možnosti, na primer odvajala.

Oglejte si celotno ponudbo izdelkov Dulcolax, vključno s tabletami in svečkami.

Driska

Driska je stanje, pri katerem količina blata presega približno 200 g na dan. Oseba z drisko običajno opisuje blato kot preobilno, prepogosto, premehko ali tekoče, odvajanje pa je pogosto nenadno in ga je težko zadržati.

Akutna driska je driska, ki traja manj kot dva tedna.

Dolgotrajna (perzistentna) driska običajno traja od dva do štiri tedne.

O kronični driski govorimo takrat, ko težave trajajo več kot štiri tedne.

Kaj povzroča drisko?

Akutno drisko lahko povzroči več različnih dejavnikov, zato je pomembno ugotoviti njen vzrok. Med najpogostejšimi so:

Virusi: V večini primerov akutno, vodeno drisko povzročajo virusi (virusni gastroenteritis). Pri otrocih je najpogostejši rotavirus, pri odraslih pa norovirus.

Intoleranca na laktozo, sorbitol in fruktozo: Pri ljudeh z intoleranco lahko uživanje brezalkoholnih pijač, sokov, suhega sadja ali žvečilnih gumijev, ki vsebujejo te sestavine, povzroči vodeno drisko.

Nekatera zdravila: Antibiotiki pogosto povzročajo drisko kot neželeni učinek. Tudi nekatera druga zdravila lahko povzročijo drisko, med njimi nesteroidna protivnetna zdravila (NSAID), antacidi, zdravila za zniževanje krvnega tlaka (antihipertenzivi), antibiotiki in antiaritmiki.

Tudi kronična driska ima lahko več vzrokov, med drugim celiakijo, Crohnovo bolezen, parazitske črevesne okužbe in sindrom razdražljivega črevesja.

Če imate kronično drisko, je pomembno, da se o tem posvetujete s svojim zdravnikom.

Obvladovanje driske

Akutna driska se običajno umiri že s preprostimi spremembami v prehrani. Če se počutite slabo, imate krvavo drisko, močne bolečine v trebuhu ali drisko, ki traja več kot 48 ur, je priporočljivo, da se posvetujete z zdravnikom.

Če imate hudo drisko, boste morda potrebovali krvne preiskave, da se ugotovi, ali je treba nadomestiti tekočine, elektrolite in minerale, kot so magnezij, kalij in cink.

Če imate kronično drisko, vam bo zdravnik lahko predpisal več preiskav, da ugotovi vzrok težav in morebitne zaplete.

Kako lahko zaprtje povzroči drisko

Kaj pomeni, če ste najprej zaprti, nato pa imate drisko? Čeprav se morda zdi nelogično, je možno, da se po zaprtju pojavi driska. Če se soočate z zaprtjem, ki mu sledi driska, so lahko možni naslednji vzroki.

Prelivna driska se lahko pojavi zaradi hudega zaprtja. Takrat se notranji analni sfinkter sprosti in omogoči prehod črevesne vsebine mimo zadržanega blata.

Bolniki svoje težave pogosto opisujejo kot drisko, saj ima izločeno blato tekoč videz.

Prelivna driska, znana tudi kot paradoksna driska, nastane, ko tekoče blato pronica mimo zadržanega, zbitga blata v črevesju. To stanje je običajno povezano s kroničnim zaprtjem.

Več stanj, med njimi sindrom razdražljivega črevesja (IBS), se lahko kaže z izmenjevanjem driske in zaprtja, zato je za natančno diagnozo pomembno, da se posvetujete z osebnim zdravnikom.

Kako preprečiti prelivno drisko

Če odvajala, klistirji, svečke, prehranski dodatki z vlakninami ali ustrezna hidracija ne pomagajo, je za preprečevanje prelivne driske včasih potrebna ročna odstranitev zadržanega blata (disimpakcija).

Pri tem postopku zdravnik ali zdravstveni delavec z namazanim prstom v rokavici vstopi v danko in razbije strjeno blato, da omogoči njegovo odstranitev.

Kdaj se zaradi zaprtja ali driske posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom

Najprej si zapomnite, da niste sami. Driska in zaprtje sta pogosti težavi, ki lahko prizadeneta vsakogar, zato naj vam ne bo neprijetno o tem govoriti z zdravnikom ali farmacevtom.

Za obvladovanje driske in zaprtja obstaja več varnih in učinkovitih načinov zdravljenja.

Oglejte si celotno ponudbo izdelkov Dulcolax, vključno s tabletami in svečkami.

Spremljajte svoje odvajanje in bodite pozorni na morebitne nenavadne spremembe. Z aktivnim pristopom k skrbi za prebavni sistem lahko ohranite dobro počutje ter z več energije in zagona uživate v vseh vidikih življenja.

Viri

• Rao, S.S. (2022). Approach to the patient with constipation. In Yamada's Textbook of Gastroenterology (eds T.C. Wang, M. Camilleri, B. Lebwohl, A.S. Lok, W.J. Sandborn, K.K. Wang and G.D. Wu). https://doi.org/10.1002/9781119600206.ch36

• Poitras, P., Bouin, M., Faure, C., Dapoigny, M. (2022). Constipation. In: Poitras, P., Bilodeau, M., Bouin, M., Ghia, JE. (eds) The Digestive System: From Basic Sciences to Clinical Practice. Springer, Cham. https://doi.org/10.1007/978-3-030-98381-9_15

• Rao, Satish S.C. MD, PhD1; Lacy, Brian E. MD, PhD2; Emmanuel, Anton MD3; Müller-Lissner, Stefan MD4; Pohl, Daniel MD5; Quigley, Eamonn M.M. MD6; Whorwell, Peter MD, PhD7. Recognizing and Defining Occasional Constipation: Expert Consensus Recommendations. The American Journal of Gastroenterology: November 2022 - Volume 117 - Issue 11 - p 1753-1758 doi: 10.14309/ajg.0000000000001945

• Camilleri, M., Ford, A., Mawe, G. et al. Chronic constipation. Nat Rev Dis Primers 3, 17095 (2017). https://doi.org/10.1038/nrdp.2017.95

• Portalatin M, Winstead N. Medical management of constipation. Clin Colon Rectal Surg. 2012 Mar;25(1):12-9. doi: 10.1055/s-0032-1301754. PMID: 23449608; PMCID: PMC3348737.

• Poitras, P. (2022). Diarrhea. In: Poitras, P., Bilodeau, M., Bouin, M., Ghia, JE. (eds) The Digestive System: From Basic Sciences to Clinical Practice. Springer, Cham. https://doi.org/10.1007/978-3-030-98381-9_13

• Ochoa, B. and Surawicz, C.M. (2012) Diarrheal Diseases – acute and chronic, American College of Gastroenterology. American College of Gastroenterology. Available at: https://gi.org/topics/diarrhea-acute-and-chronic/ (Accessed: December 6, 2022).

• Hecht, G.A. and Trieu, J.A. (2022). Approach to the patient with diarrhea. In Yamada's Textbook of Gastroenterology (eds T.C. Wang, M. Camilleri, B. Lebwohl, A.S. Lok, W.J. Sandborn, K.K. Wang and G.D. Wu). https://doi.org/10.1002/9781119600206.ch35

• Van, Jeremy DO; Abraham, Rana MS, MD. 1550 Overflow Diarrhea in the Setting of Urinary Retention. The American Journal of Gastroenterology: October 2019 - Volume 114 - Issue - p S860-S861 doi: 10.14309/01.ajg.0000595728.24592.62

• Woods TA. Diarrhea. In: Walker HK, Hall WD, Hurst JW, editors. Clinical Methods: The History, Physical, and Laboratory Examinations. 3rd edition. Boston: Butterworths; 1990. Chapter 88. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK414/

• Kim, D.W. and Seres, D.S. (2022). Nutrition Support. In Yamada's Textbook of Gastroenterology (eds T.C. Wang, M. Camilleri, B. Lebwohl, A.S. Lok, W.J. Sandborn, K.K. Wang and G.D. Wu). https://doi.org/10.1002/9781119600206.ch23

• D’Aoust, L., Poitras, P. (2022). Diets and Digestive Diseases. In: Poitras, P., Bilodeau, M., Bouin, M., Ghia, JE. (eds) The Digestive System: From Basic Sciences to Clinical Practice. Springer, Cham. https://doi.org/10.1007/978-3-030-98381-9_29

• Kim YS, Song BK, Oh JS, Woo SS. Aerobic exercise improves gastrointestinal motility in psychiatric inpatients. World J Gastroenterol. 2014 Aug 14;20(30):10577-84. doi: 10.3748/wjg.v20.i30.10577. PMID: 25132778; PMCID: PMC4130869.

• Araghizadeh F. Fecal impaction. Clin Colon Rectal Surg. 2005 May;18(2):116-9. doi: 10.1055/s-2005-870893. PMID: 20011351; PMCID: PMC2780143.

superscript numbers for sources in the text and in the sources