Hrbtenica obdaja in ščiti hrbtenjačo ter s svojo oporo omogoča pokončno držo in hojo. Sestavljena je iz vretenc, ki so razdeljena po segmentih: vratna, prsna, ledvena, križnična in trtična ter medvretenčnih ploščic. V oporo so ji trebušne in hrbtne mišice ter vezi. Vse življenje je izpostavljena različnim obremenitvam, poleg tega nosi tudi težo precejšnjega dela telesa. Bolečine v hrbtenici so zato zelo pogoste. Najbolj gibljiva dela hrbtenice sta vratni in ledveni del, posledično sta najbolj občutljiva.

Bolečino v križu doživi približno 85 % vseh odraslih ljudi na svetu. V večini primerov je nespecifična, nenadna in se poveča pri gibanju. Nastanejo zaradi nepravilne drže in gibov, stresa, pomanjkanje telesne aktivnosti, pretirane športne aktivnosti, prekomerne telesne teže, nepravilnega dvigovanja težkih bremen, … Lahko pa so vzrok tudi spremembe v hrbtenici ali revmatična bolezen. Bolniku z akutnimi bolečinami v križu se ne priporoča pretiranega počitka, ker naj bi bilo okrevanje počasnejše in z več bolečinami. Tudi prilagoditev aktivnosti naj bo čim manjša. Poleg priporočenih nefarmakoloških ukrepov (segrevanje, masaža bolečega predela, akupunktura, …) se lahko bolečino lajša tudi z zdravili. V primeru, če bolečine trajajo več tednov ali celo mesecev, se pojavijo še drugi simptomi (oslabelost, mravljinčenje, težave z odvajanjem vode in blata, ohromelost, povišana telesna temperatura, bolečine v trebuhu, dolgotrajna jutranja okorelost, …), so posledica hujšega padca, udarca ali poškodbe in/ali so prisotne ponoči je potreben pregled pri izbranem zdravniku.

Bolečine v vratu so najpogosteje posledica preobremenitve obvratnih mišic (spanje z nepravilno ukrivljenim vratom, prisiljen položaj pri delu, nepravilna drža, psihična napetost, pomanjkanje telesne aktivnosti, …). Lahko pa je bolečina vzrok v degenerativnih spremembah vratne hrbtenice ali poškodbe. Pregled pri zdravniku je potreben v primeru, če se bolečina slabša, se pojavi glavobol, mravljinčenje, širjenje ostre bolečine v roko, oslabelost mišic rok, …. Pri akutnih bolečinah v vratu se svetuje hladne obkladke, nato po nekaj dneh gretje, masažo oz. vaje za sproščanje mišic. Ravno tako se bolečino lahko lajša tudi z zdravili.

V primeru, če je potrebno farmakološko zdravljenje, se svetuje kratkotrajno samozdravljenje z nesteroidnimi antirevmatiki (NSAR) v obliki tablet, obližev, gelov ali krem. V primeru kontraindikacije NSAR se svetuje paracetamol, čeprav ima omejeno učinkovitost.

Prednost lokalnega zdravljenja bolečine z NSAR pred sistemskim je farmakološko učinkovit odmerek omejen na mesto bolečine in zmanjšana sistemska izpostavljenost oz. tveganje za pojav sistemskih neželenih učinkov ob predpostavki pravilne uporabe. Zdravilni obliži imajo prednost pred geli in kremami, saj na bolečem mestu učinkujejo od 12 do 24 ur in se jih preprosto nalepi na boleče mesto. Najbolj pogost neželen učinek je pojav lokalne kožne reakcije.

Akutna bolečina traja običajno nekaj dni in ne dlje kot nekaj tednov (do 6 tednov). Drugače govorimo že o kronični bolečini. Kronična bolečino v križu naj bi bila prisotna pri 5-10 % bolnikov.

VIRI

Treatment of acute low back pain. UpToDate. https://www.uptodate.com/contents/treatment-of-acute-low-back-pain?search=Evaluation%20of%20low%20back%20pain%20in%20adults&topicRef= 7782&source=see_link. Dostopno: junij 2021.

Dahm KT, Brurberg KG, Jamtvedt G, Hagen KB. Advice to rest in bed versus advice to stay active for acute low-back pain and sciatica. Cochrane Database Syst Rev 2010; :CD007612.

Bolečina v vratu. https://www.zd-po.si/rysupsav/2020/10/Bolecine-v-vratu.pdf. Dostopno: junij 2021.

Hrbtenica. http://www.osha.mddsz.gov.si/naredite-si-breme-lazje/hrbtenica. Dostopno: junij 2021.

Bolečine v hrbtenici. https://www.revma.net/priro-nik-za-revmatike/revmati-ne-te-ave-in-znaki-revmati-nih-bolezni/bole-ine-v-hrbtenici-12240/

Nair B, Taylor-Gjevre R. A Review of Topical Diclofenac Use in Musculoskeletal Disease. Pharmaceuticals 2010, 3, 1892-1908. https://doi.org/10.3390/ph3061892.

Predel HG, Koll R, Pabst H, Dieter R, Gallacchi G, Giannetti B, Bulitta M, Heidecker JL, Mueller EA. Diclofenac patch for topical treatment of acute impact injuries: a randomised, double blind, placebo controlled, multicentre study. Br J Sports Med. 2004 Jun;38(3):318-23. doi: 10.1136/bjsm.2003.005017. PMID: 15155436; PMCID: PMC1724805.