Virusne okužbe dihal so najpogostejše okužbe in so med nalezljivimi boleznimi na prvem mestu. Delimo jih na okužbe zgornjih in spodnjih dihal. Večinoma gre za okužbe zgornjih dihal (navaden prehlad, vnetje žrela, vnetje obnosnih votlin, krup). Okužba spodnjih dihal (pljučnica, bronhiolitis, akutni bronhitis) je ponavadi zaplet pri okužbi zgornjih dihal, predvsem pri majhnih otrocih in starostnikih. Povzročijo jih virusi iz različnih družin virusov s številnimi antigenskimi tipi in podtipi, zato se lahko okužbe posameznika ponavljajo. Vendar pa so poznejše okužbe z istimi ali podobnimi povzročitelji na splošno blažje in imajo krajše trajanje. Najpogostejši povzročitelji prehlada so rinovirusi in povzročajo od 30-50 % prehladov. Sledijo jim koronavirusi, virusi influence in parainfluence, respiratorni sincicijski virus (RSV), respiratorni enterovirusi, adenovirusi, humani metapnevmovirus, humani bokavirus, … Na podlagi klinične slike ni mogoče določiti virusnega tipa. Razlikujejo pa se glede pogostnosti povzročanja posameznih kliničnih sindromov. Virusni tip lahko določimo s serološko ali molekularno diagnostiko. Pri vsakodnevnem delu teh preiskav rutinsko ne uporabljamo, razen v primeru suma na okužbo s SARS-CoV-2. Večina okužb se zgodi v jesenskem, zimskem času ali spomladanskem času, določeni virusi pa se pojavljajo čez vse leto (npr. enterovirusi). Širijo se neposredno s stikom in kapljično. Izven gostitelja so sposobni preživeti več ur.

Glavno vstopno mesto virusov je nosno-žrelna sluznica. Vežejo se na receptorje v sluznici in vstopijo v celice, kjer se začnejo razmnoževati. Sproži se vnetna reakcija s tvorbo citokinov, kar je vzrok pojava prehladnih simptomov. Imunski odziv s tvorbo specifičnih protiteles prepreči nadaljnje širjenje virusa. Levkociti fagocitirajo viruse in okužene celice ter jih uničijo.

Inkubacijska doba je kratka in večinoma traja 2-5 dni, lahko pa se simptomi pričnejo že 10 ur po okužbi in se razlikujejo od bolnika do bolnika. Najpogosteje se pojavi izcedek iz nosu, ki je običajno serozen, lahko tudi gnojen, zamašen nos, kašelj in praskajoče pekoče bolečine v žrelu.  Redkeje so prisotni lahko tudi slabo počutje, mrazenje, rahlo povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah, hripavost, kihanje, pekoč občutek v očeh, izguba okusa in bolečine v ušesih.

Na pogostnost pojava virusnih obolenj vpliva izpostavljenost okužbam, vrsta virusa in imunska odpornost. Za zdrav imunski sistem je pomembna ustrezna in redna higiena rok, veliko gibanja na svežem zraku, uživanje raznovrstne prehrane z veliko sadja in zelenjave, obvladovanje stresa ter zadosten spanec. Imunski sistem se lahko okrepi z zdravili naravnega izvora, z raznimi vitaminskimi, mineralnimi oz. aminokislinskimi pripravki, probiotiki in drugimi prehranskimi dopolnili, ki podpirajo delovanje imunskega sistema. Zaščitimo lahko tudi nosno-žrelno sluznico s pripravki, ki ustvarijo zaščitno pregrado in tako zmanjšajo vdor virusov v celice. S temi ukrepi pripomoremo, da se bolezen prepreči, olajša njen potek ali po preboleli bolezni hitreje okreva.

V primeru pojava simptomov in znakov virusne okužbe dihal z zdravljenjem le-teh skrajšamo oz. omilimo trajanje in možnost zapletov. Svetuje se počitek, pitje večje količine tekočine, ustrezna higiena rok in kašlja, izpiranje nosne sluznice s (hipertonično) fiziološko raztopino, njeno inhaliranje ter grgranje, saj blagodejno deluje na vzdraženo sluznico in razrahlja sprijeto odvečno sluz. Zdravila za samozdravljenje se svetuje glede na prisotnost posameznih simptomov in znakov. V primeru zamašenega nosu se svetuje nosni dekongestiv, ki zmanjša oteklino nosne sluznice, s tem zmanjša občutek zaprtega nosu in olajša izločanje sluzi, pri vnetem in bolečem žrelu zdravila z lokalnim antiseptikom, ki mu je lahko dodan tudi lokalni anestetik, ter pri povišani telesni temperaturi, glavobolu in bolečinah v sklepih ter mišicah zdravila, ki delujejo antipiretično in analgetično. Ob prisotnem suhem in dražečem kašlju se svetuje antitusike, ki ga pomirijo in odpravijo, tako da obložijo žrelno sluznico ali zaviralno delujejo na center kašlja v možganih, ter pri produktivnem oz. mokrem kašlju ekspektorante, ki redčijo gosto sluz in olajšajo izkašljevanje. Akutnega virusnega obolenja se ne zdravi z antibiotikom, razen kadar pride do zapleta s sekundarno bakterijsko okužbo, najpogosteje v obliki vnetja obnosnih votlin, srednjega ušesa ali pljučnice. Virusna okužba zgornjih dihal običajno izzveni sama v 7–14 dneh. Če v tem času ni izrazitega izboljšanja oz. se stanje celo poslabšuje (nenadna bolečina v prsih, pomanjkanje sape, oteženo dihanje, kri v izpljunku, zmedenost, zmanjšano ali popolno prekinjeno uriniranje, nezmožnost zniževanja telesne temperature pod 39 °C, kljub uporabi zdravil, hladna, lepljiva ali bleda in lisasta koža ali pomodritev ustnic), je potrebno obiskati zdravnika. V primeru suma na SARS-CoV-2 je potrebna osamitev in kontakt zdravniške službe zaradi omejevanja širjenja okužb.

Najučinkovitejša zaščita pred virusi je cepljenje. Vendar cepiv za zgoraj naštete viruse nimamo, razen za virus influence in SARS-CoV-2. Cepljenje proti gripi je potrebno obnoviti vsako leto zaradi trajanja imunosti in, ker se sevi iz leta v leto spreminjajo. Pri cepivu proti SARS-CoV-2 točnega podatka o trajanju imunosti še nimamo. Uspešno se uporabljajo tudi humanizirana monoklonska protitelesa proti RSV, s katerimi ščitimo pred okužbo najbolj ogrožene otroke. To so nedonošenčki in otroci s kronično pljučno ali prirojeno srčno boleznijo, ki so mlajši od dveh let.

VIRI

The common cold in adults: Diagnosis and clinical features. UpToDate. https://www.uptodate .com/contents/the-common-cold-in-adults-diagnosis-and-clinicalfeatures?search=encyzme%20protection%20common%20cold&source=search_result& selectedTitle=1~150&usage_type=default&display_rank=1 – dostopno 3.10.2021.

Tomažič J, Strle F s sodelavci. Infekcijske bolezni. Ljubljana 2015.

http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/VII-56.pdf - dostopno 3.10.2021

Madjar B. Samozdravljenje virusnih okužb dihal. Farmapro, 2021.

https://www.nijz.si/sl/search/node/cepljenje - dostopno 9.10.2021

Turner RB. Epidemiology, pathogenesis, and treatment of the common cold. Ann Allergy Asthma Immunol 1997; 78:531.

Stefansson B, Gudmundsdottir A, Clarsund M. A medical device forming a protective barrier that deactivates four major common cold viruses. Virol Res Rev 1, 2017. – dostopno 3.10.2021

https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2021/05/Strokovni-in-organizacijski-izzivi-sezonskih-oku%C5%BEb-2017.pdf – dostopno 3.10.2021

Pokorn M. Virusne okužbe dihal pri otrocih in mladostnikih. Virusne okužbe in cepljenje. Strokovno izpopolnjevanje za magistre farmacije v letu 2021. Lekarniška zbornica Slovenije. Ljubljana, 2021.