Ko mehur opozarja: znaki vnetja, ki jih velja poznati

Okužbe sečil se pri ženskah pojavljajo pogosteje kot pri moških. Glavni razlog je krajša sečnica, po kateri bakterije lažje dosežejo sečni mehur. Najpogostejši povzročitelj je bakterija E. coli, ki sicer običajno živi v črevesju. Ko zaide v sečnico, se lahko razmnoži v mehurju in povzroči vnetje.

Kaj poveča tveganje za okužbo?

Na dovzetnost za vnetje sečil vpliva več dejavnikov. Tveganje se lahko poveča:

• ob upadu estrogena v menopavzi,

• pri starejših ženskah zaradi redkejšega uriniranja,

• pri spolnih odnosih,

• zaradi zmanjšanega mišičnega tonusa trebušnih organov,

• ob oslabljeni imunski obrambi.

Čeprav je vnetje mehurja pogosto blago, je zelo pomembno, da ga prepoznamo in zdravimo pravočasno. Tako preprečimo, da bi se okužba razširila proti ledvicam in povzročila resnejše zaplete.

Vonj, barva in motnost urina – pomembni znaki vnetja

Najpogostejši znaki vnetja so pekoč občutek ali nelagodje med uriniranjem. Pogosto se pojavi tudi občutek pritiska v spodnjem delu trebuha ter bolečina nad sramno kostjo. Urin je lahko moten, temnejši ali izrazitejšega vonja.

Pri nekaterih ženskah se pojavijo tudi krči v mehurju, ki so najbolj izraziti ob koncu uriniranja. Pri starejših je okužba lahko prisotna brez izrazitih simptomov, zato se lahko pojavi nenadna inkontinenca oziroma nehoteno uhajanje urina.

Kaj lahko naredimo sami?

V prvih dneh je priporočljivo povečati vnos tekočine, če vam zdravnik ni svetoval omejitve. S tem spodbudimo izplavljanje bakterij iz sečil. Pomembno je tudi, da mehur vedno izpraznimo do konca ter skrbimo za redno in pravilno intimno higieno.

Priporočljivo je nositi bombažno spodnje perilo ter se izogibati tesnim in nezračnim oblačilom. Pri občutku nelagodja ali krčih lahko pomaga toplota, na primer termofor, ki sprosti napetost in pomiri razdražen mehur.

Za hitrejše izločanje bakterij in odstranjevanje izvora vnetja lahko uporabimo preverjene pripravke za samozdravljenje vnetega mehurja. Na voljo so v lekarnah in nekaterih specializiranih prodajalnah. Mednje sodijo zdravila za mehur, lekarniški čaji za spiranje mehurja ter namenski medicinski pripomočki za podporo delovanju sečil.

Zakaj je pomembno izbrati preverjen izdelek

Pri izdelkih z oznako zdravilo se skrbno preverjata kakovost vhodnih rastlin in končnih pripravkov. Posebna pozornost je namenjena morebitnim nečistočam, kot so mikroorganizmi, ostanki pesticidov in težke kovine. V zadnjih letih se dodatno nadzoruje tudi prisotnost nekaterih naravno prisotnih snovi, ki so lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti škodljive za jetra ali zdravje na splošno. S tem se zagotavlja varna in primerna uporaba rastlinskih zdravil. Oznaka »zdravilo« torej pomeni strogo preverjeno kakovost, varnost in nadzor – česar vsi rastlinski izdelki nimajo.

Naravne zaveznice zdravja sečil

Za podporo zdravju sečil si lahko pomagamo z različnimi rastlinami. Najpogosteje se uporabljajo brusnice, navadni gladež, zlata rozga, preslica in kopriva. Najdemo jih v čajih ali zeliščnih pripravkih v obliki tablet, namenjenih podpori sečil. Rastline se pogosto uporabljajo v kombinacijah, saj se njihovi učinki dopolnjujejo.

Manj poznana rastlina: skrivnostni antiadhezivni učinek

Med manj znanimi rastlinami je ortosifon oziroma javanski čaj. Poleg spodbujanja izločanja urina zmanjšuje tudi možnost preživetja bakterij v sečnem mehurju. Najnovejše raziskave so pokazale, da ortosifon pomaga preprečiti, da bi se bakterije, ki so pogosto krive za vnetja, oprijele sten sečil.

Zaradi posebnega antiadhezivnega učinka in povečanega izpiranja deluje na vnetje bolj celovito kot D-manoza ali brusnice. Prav zato se pogosto dodaja v mešanice za podporo pri vnetju mehurja. 

Kdaj je čas za obisk zdravnika?

Samozdravljenje lahko traja nekaj dni. Če pa se pojavijo vročina, mrzlica, bolečine v ledvenem predelu, slabost, bruhanje ali driska, ne odlašajte z obiskom zdravnika. To so lahko znaki, da se je okužba razširila na ledvice in zahteva takojšnjo strokovno obravnavo.

Mag. Urša Strlekar, mag. farm.