Vitamin D - zakaj in koliko ga potrebujemo?

24.09.2021

Avtor novice:
Ineterno gradivo STADA

Domov Koristni nasveti Vitamin D - zakaj in koliko ga potrebujemo?

Vitamin D je maščobotopen vitamin. Je prohormon. Biosinteza poteka v koži, natančneje v epidermisu pod vplivom ultravijoličnih žarkov B. Na sintezo v koži ima vpliv več dejavnikov (npr. starost, s katero se sinteza zmanjšuje).  Preostanek ga oz. bi ga morali zaužiti s hrano živalskega izvora bogate z maščobo (ribje olje, ribe, mlečni izdelki, jajca, …) ali z rastlinskimi živili, ki pa vsebuje veliko manj vitamina D. Glavna naloga vitamina D je uravnavanje ravnovesja kalcija in fosfatov v organizmu. Pomemben je za normalno rast in mineralizacijo kosti in zob, prispeva k normalnemu delovanju mišic in ima vlogo pri delitvi celic. Do nedavnega se je pomen vitamina D povezovalo predvsem z vplivom na skeletno-mišični sistem (preprečevanje rahitisa pri otrocih, osteomalacije pri odraslih). Vendar je vse več dokazov o učinkih vitamina D, kot so vpliv na imunski sistem, pojavnost okužb, povezava z nevropsihiatričnimi boleznimi, avtoimunimi boleznimi oz. drugimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi (npr. sladkorna bolezen, kardiovaskularna obolenja, …).

Vse več dokazov o koristnih učinkih vitamina D je spodbudilo razvoj smernic, zdravstvenih ukrepov in priporočil za preprečevanje pomanjkanja vitamina D evropskih in mednarodnih združenj ter v več evropskih državah. V Sloveniji enotnih nacionalnih priporočil še nimamo. Na voljo pa so priporočila Združenja endokrinologov Slovenije za nadomeščanje v obdobjih respiratornih okužb in za nadomeščanje pri posameznikih s COVID-19.

Raziskave kažejo, da so koncentracije vitamina D v krvi pri vseh starostnih skupinah pogosto nižje od potrebnih, saj je hrana pogosto siromašna z vitaminom D in izpostavljenost soncu ter intenzivnost sevanja UVB v zimskem času ne zadostuje za biosintezo vitamina D.

V Sloveniji so epidemiološke podatke o statusu vitamina D v populaciji raziskovali z nacionalno študijo Nutrihealth, ki je bila opravljena na reprezentativnem vzorcu zdravih Slovencev. Dokazali so, da vitamin D v času od novembra do aprila primanjkuje približno 80 % odraslim Slovencem (18–64 let), medtem ko so pri približno 40 % odraslih dokazali hudo pomanjkanje.

Pod posebej ogrožene skupine za pomanjkanje spadajo dojenčki, nosečnice in starejši. Dojenčki, dojeni z maternim mlekom nimajo zadostnega vnosa vitamina D. V večini so dojenčki tudi manj izpostavljeni soncu. Pomanjkanje predstavlja tveganje za nastanek rahitisa, ki pomeni zaostanek v rasti in deformacije skeleta. Dojenčkom, ki so hranjeni z mlečno formulo, je potrebno ustrezno prilagoditi količino dodanega vitamina D. Pomanjkanje vitamina D pri nosečnicah je povezano s povečanim tveganjem za pojav povišanega krvnega tlaka, beljakovin v urinu in nosečniške sladkorne bolezni. Pri starejših je zmanjšana sposobnosti tvorjenja vitamina D v koži in se manj zadržujejo na soncu. Problem nastopi, ker se v starosti razgradnja kosti poveča in je ob pomanjkanju vitamina D še okrepljena.

Vsebnost vitamina D se izraža v μg ali mednarodnih enotah IU (10 μg = 400 IU).

Po priporočilih slovenskih endokrinologov je priporočeno odmerjanje za zdravega odraslega posameznika 800 – 2000 IU/dan od začetka oktobra do konca aprila, za otroke od 0 do 1 leta 400 – 1000 IU./dan in od 1 do 18 leta 600 – 1000 IU/dan. Po priporočilih EFSA je zgornji varni dnevni odmerek vitamina D iz vseh prehranskih virov za zdrave odrasle 4.000 IU/dan (100 μg/dan). Prekomerni vnos s hrano in izpostavljenostjo soncu ni možen.

 

VIRI

Holick M et al. Evaluation, Treatment, and Prevention of Vitamin D Deficiency: an
Endocrine Society Clinical Practice Guideline, J Clin Endocrinol Metab 2011; 96: 1911–1930.

Hribar M, Hristov H, Gregorič M, et al. Nutrihealth Study: Seasonal Variation in Vitamin D Status Among the Slovenian Adult and Elderly Population. Nutrients. 2020;12(6):1838. Published 2020 Jun 19. doi:10.3390/nu12061838.

Priporočila za nadomeščanje v obdobjih respiratornih okužb in za nadomeščanje pri posameznikih s COVID-19. https://www.kclj.si/dokumenti/FINAL_Okt_2020_PRIPOROCILA_VITAMIN_D_in_covid-19_za_infektologe.pdf. Dostopno: september 2021.

Vitamin D. https://www.prehrana.si/sestavine-zivil/vitamini/vitamin-d. Dostopno: september 2021.

Vitamin D and extraskeletal health. UpToDate. https://www.uptodate.com/contents/vitamin-d-and-extraskeletal-health?search=vitamin%20d&topicRef=2022&source=see_link. Dostopno: september 2021.

Korpar M. Vitamin B12, folna kislina in vitamin D v klinični praksi. Specialistična naloga. Lekarniška zbornica Slovenije, 2018.

Strokovno mnenje glede varnosti uživanja prehranskih dopolnil, ki vsebujejo velike količine vitamina D v dnevnem odmerku in se z njimi presega priporočeni dnevni vnos. NIJZ. https://www.nijz.si/files/uploaded/vitamin_d.pdf. Dostopno: september 2021.

Update of tolerable upper intake level for vitamin D for infants. EFSA Journal 2018;16(8):5365

Kakovost STADA

V podjetju Stada je vrhunska kakovost izdelkov ter odgovoren odnos do naših uporabnikov na prvem mestu. Poseben poudarek namenjamo zanesljivosti in varnosti naših izdelkov, kar predstavlja temeljno načelo naše predanosti visokim standardom.

Preberite več

Izdelki brez recepta

Mnenja strank

“Prehransko dopolnilo Cetebe sem jemala nekaj tednov in opazila izboljšanje svojega počutja. Po redni uporabi se počutim bolj energično. Embalaža je priročna, kapsule pa enostavne za zaužitje.”

• Simona, Ljubljana

Na voljo tudi v spletnih lekarnah