Vitamin D je maščobotopen vitamin. Je prohormon. Biosinteza poteka v koži, natančneje v epidermisu pod vplivom ultravijoličnih žarkov B. Na sintezo v koži ima vpliv več dejavnikov (npr. starost, s katero se sinteza zmanjšuje).  Preostanek ga oz. bi ga morali zaužiti s hrano živalskega izvora bogate z maščobo (ribje olje, ribe, mlečni izdelki, jajca, …) ali z rastlinskimi živili, ki pa vsebuje veliko manj vitamina D. Glavna naloga vitamina D je uravnavanje ravnovesja kalcija in fosfatov v organizmu. Pomemben je za normalno rast in mineralizacijo kosti in zob, prispeva k normalnemu delovanju mišic in ima vlogo pri delitvi celic. Do nedavnega se je pomen vitamina D povezovalo predvsem z vplivom na skeletno-mišični sistem (preprečevanje rahitisa pri otrocih, osteomalacije pri odraslih). Vendar je vse več dokazov o učinkih vitamina D, kot so vpliv na imunski sistem, pojavnost okužb, povezava z nevropsihiatričnimi boleznimi, avtoimunimi boleznimi oz. drugimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi (npr. sladkorna bolezen, kardiovaskularna obolenja, …).

Vse več dokazov o koristnih učinkih vitamina D je spodbudilo razvoj smernic, zdravstvenih ukrepov in priporočil za preprečevanje pomanjkanja vitamina D evropskih in mednarodnih združenj ter v več evropskih državah. V Sloveniji enotnih nacionalnih priporočil še nimamo. Na voljo pa so priporočila Združenja endokrinologov Slovenije za nadomeščanje v obdobjih respiratornih okužb in za nadomeščanje pri posameznikih s COVID-19.

Raziskave kažejo, da so koncentracije vitamina D v krvi pri vseh starostnih skupinah pogosto nižje od potrebnih, saj je hrana pogosto siromašna z vitaminom D in izpostavljenost soncu ter intenzivnost sevanja UVB v zimskem času ne zadostuje za biosintezo vitamina D.

V Sloveniji so epidemiološke podatke o statusu vitamina D v populaciji raziskovali z nacionalno študijo Nutrihealth, ki je bila opravljena na reprezentativnem vzorcu zdravih Slovencev. Dokazali so, da vitamin D v času od novembra do aprila primanjkuje približno 80 % odraslim Slovencem (18–64 let), medtem ko so pri približno 40 % odraslih dokazali hudo pomanjkanje.

Pod posebej ogrožene skupine za pomanjkanje spadajo dojenčki, nosečnice in starejši. Dojenčki, dojeni z maternim mlekom nimajo zadostnega vnosa vitamina D. V večini so dojenčki tudi manj izpostavljeni soncu. Pomanjkanje predstavlja tveganje za nastanek rahitisa, ki pomeni zaostanek v rasti in deformacije skeleta. Dojenčkom, ki so hranjeni z mlečno formulo, je potrebno ustrezno prilagoditi količino dodanega vitamina D. Pomanjkanje vitamina D pri nosečnicah je povezano s povečanim tveganjem za pojav povišanega krvnega tlaka, beljakovin v urinu in nosečniške sladkorne bolezni. Pri starejših je zmanjšana sposobnosti tvorjenja vitamina D v koži in se manj zadržujejo na soncu. Problem nastopi, ker se v starosti razgradnja kosti poveča in je ob pomanjkanju vitamina D še okrepljena.

Vsebnost vitamina D se izraža v μg ali mednarodnih enotah IU (10 μg = 400 IU).

Po priporočilih slovenskih endokrinologov je priporočeno odmerjanje za zdravega odraslega posameznika 800 – 2000 IU/dan od začetka oktobra do konca aprila, za otroke od 0 do 1 leta 400 – 1000 IU./dan in od 1 do 18 leta 600 – 1000 IU/dan. Po priporočilih EFSA je zgornji varni dnevni odmerek vitamina D iz vseh prehranskih virov za zdrave odrasle 4.000 IU/dan (100 μg/dan). Prekomerni vnos s hrano in izpostavljenostjo soncu ni možen.

VIRI

Holick M et al. Evaluation, Treatment, and Prevention of Vitamin D Deficiency: an
Endocrine Society Clinical Practice Guideline, J Clin Endocrinol Metab 2011; 96: 1911–1930.

Hribar M, Hristov H, Gregorič M, et al. Nutrihealth Study: Seasonal Variation in Vitamin D Status Among the Slovenian Adult and Elderly Population. Nutrients. 2020;12(6):1838. Published 2020 Jun 19. doi:10.3390/nu12061838.

Priporočila za nadomeščanje v obdobjih respiratornih okužb in za nadomeščanje pri posameznikih s COVID-19. https://www.kclj.si/dokumenti/FINAL_Okt_2020_PRIPOROCILA_VITAMIN_D_in_covid-19_za_infektologe.pdf. Dostopno: september 2021.

Vitamin D. https://www.prehrana.si/sestavine-zivil/vitamini/vitamin-d. Dostopno: september 2021.

Vitamin D and extraskeletal health. UpToDate. https://www.uptodate.com/contents/vitamin-d-and-extraskeletal-health?search=vitamin%20d&topicRef=2022&source=see_link. Dostopno: september 2021.

Korpar M. Vitamin B12, folna kislina in vitamin D v klinični praksi. Specialistična naloga. Lekarniška zbornica Slovenije, 2018.

Strokovno mnenje glede varnosti uživanja prehranskih dopolnil, ki vsebujejo velike količine vitamina D v dnevnem odmerku in se z njimi presega priporočeni dnevni vnos. NIJZ. https://www.nijz.si/files/uploaded/vitamin_d.pdf. Dostopno: september 2021.

Update of tolerable upper intake level for vitamin D for infants. EFSA Journal 2018;16(8):5365