Glivice na koži: kako ločiti prhljaj, dermatitis in druge kožne težave?

Glivice na koži so pogosta težava, ki se lahko pokaže kot srbenje, rdečina, luščenje, mastne luske ali spremembe na lasišču. Ker so si kožna stanja na prvi pogled podobna, se lahko hitro pojavi dvom: je to navaden prhljaj, seboroični dermatitis, kožna plesen ali kaj drugega?

Težava ni le estetska. Srbeče lasišče, bele luske na oblačilih ali rdeči madeži na koži lahko vplivajo na samozavest, hkrati pa se ob napačni negi stanje lahko podaljša ali zakomplicira.

V nadaljevanju boste izvedeli, kaj so glivične okužbe kože, kako jih prepoznate, kako jih ločite od drugih kožnih stanj ter kako lahko ukrepate.

Zakaj pride do glivic na koži?

Glivice na koži nastanejo, ko se določene vrste glivic čezmerno razmnožijo ali ko kožo okužijo dermatofiti, kvasovke ali plesni. Nekatere glivice so na koži prisotne naravno in običajno ne povzročajo težav, dokler je ravnovesje kože ohranjeno.

Težave se pogosteje pojavijo tam, kjer je koža topla, vlažna ali mastna. Na koži so zato najbolj ogroženi predeli, kot so stopala, dimlje, kožne gube, pregibi (kolena, komolci ...) in lasišče.

Glivice na koži niso nujno posledica slabe higiene. K razvoju lahko prispevajo potenje, oslabljen imunski sistem, stres, hormonske spremembe, tesna oblačila, neustrezna nega ali stik z okuženo osebo, živaljo oziroma površino.

Znaki in simptomi kožnih glivic

Glivice na koži lahko povzročijo srbečico, rdečino, luščenje, pekoč občutek ali lise na koži. Na lasišču se lahko pojavijo luske, razdraženost, mastni predeli, redkeje tudi izpadanje las.

Pomembno je opazovati tri stvari: videz spremembe, mesto pojava in trajanje težave.

Če se stanje ponavlja, se širi ali se ne odzove na osnovno nego, ga ne poskušajte dolgo reševati na pamet, temveč se raje posvetujte s strokovnjakom. Ustrezno prepoznavanje je prvi korak do učinkovitega ukrepanja.

Najpogostejše težave, ki jih glivice na koži povzročajo

Prhljaj

Prhljaj je zelo pogosta težava lasišča. Kaže se z belimi ali belorumenimi luskami, ki jih opazite med lasmi, na ramenih ali ob robu lasišča. Lahko ga spremlja srbečica, ni pa nalezljiv in praviloma ni nevaren.

Poznamo več vrst prhljaja: ena od njih pogosto nastane kot posledica povečane aktivnosti lojnih žlez, kar ustvari ugodno okolje za razrast kvasovk iz rodu Malassezia.

Kvasovke Malassezia so sicer naravno prisotne na kožni površini, težava pa nastane, ko se začnejo čezmerno množiti. Takrat se zaradi draženja lasišča hitreje začnejo tvoriti nove kožne celice v zaščitni pregradi plasti kože, ki poroženijo, odmrejo ter odpadejo. Sprimejo se v vidne luske oz. prhljaj.

Kako ukrepati ob prhljaju:

• lase umivajte nežno in redno,

• uporabljajte šampon z ustrezno učinkovino,

• šampon dobro sperite,

• ne praskajte lasišča,

• če se pojavi rdečina, oteklina ali bolečina, se posvetujte z zdravnikom.

Od vsega pa je najpomembneje, da ukrepanje prilagodite sami vrsti prhljaja.

Seboroični dermatitis

Seboroični dermatitis je kronično vnetno stanje kože, ki se pogosto pojavi na mastnejših predelih: lasišču, obrveh, ob nosu, za ušesi in včasih na prsnem košu. Pri blagi obliki na lasišču ga ljudje pogosto zamenjujejo za običajen prhljaj.

Tudi seboroični dermatitis je povezan s kvasovkami Malassezia oziroma z imunskim odzivom nanje. Ko se glivica začne čezmerno množiti, se posledično zaradi draženja hitreje začnejo tvoriti nove kožne celice v zaščitni pregradi plasti kože, ki poroženijo, odmrejo.

Značilni so mastne rumenkaste luske, rdečina, srbečica in občutek razdraženosti. Stanje se lahko izboljša, nato pa spet poslabša, na primer ob stresu, utrujenosti, mrazu ali neustrezni negi.

Če imate seboroični dermatitis, si pomagajte z naslednjimi ukrepi:

• uporabljajte blage izdelke za čiščenje,

• izogibajte se agresivnemu drgnjenju,

• pri lasišču izberite zdravilni šampon z antimikotično učinkovino,

• po izboljšanju nadaljujte vzdrževalno nego po navodilih,

• pri hujšem vnetju poiščite zdravniški nasvet.

Kožna plesen

Glivice na koži se lahko pokažejo kot kožna plesen oziroma pityriasis versicolor, ki jo prav tako pogosto povzroča razrast kvasovk Malassezia. Pojavijo se lahko svetlejše ali temnejše lise, najpogosteje na trupu, ramenih, vratu ali zgornjem delu rok.

Koža se lahko rahlo lušči, srbenje pa ni vedno izrazito. Težava je pogosto opaznejša poleti, ko zdrava koža porjavi, prizadeti predeli pa ostanejo svetlejši.

Kako ukrepati:

• kožo ohranjajte suho in zračno,

• po potenju se čim prej preoblecite,

• uporabljajte protiglivične izdelke po navodilih,

• ob ponavljanju ali večjih površinah se posvetujte z zdravnikom.

Tinea capitis

Tinea capitis je glivična okužba lasišča, ki se pogosteje pojavlja pri otrocih, lahko pa prizadene tudi odrasle. Povzročajo jo dermatofiti, prenaša pa se lahko s stikom z okuženo osebo, živaljo ali predmetom.

Znaki vključujejo močno srbenje, luščenje, okrogle predele redkejših las, lomljenje las pri koži, rdečino in včasih boleče vnetje. Ker lahko povzroči izpadanje las, je ne smemo zamenjati za običajen prhljaj.

Kako ukrepati:

• čim prej se posvetujte z zdravnikom,

• ne delite glavnikov, kap ali brisač,

• preverite tudi družinske člane in hišne živali,

• zdravljenje običajno zahteva zdravila, ki jih predpiše zdravnik.

Stanja, ki so podobna glivicam na koži

Številna kožna stanja so si med seboj podobna, tudi če ne gre nujno za glivice.

Luskavica denimo ni glivična okužba, vendar jo na lasišču lahko zamenjamo za prhljaj ali dermatitis. Pogosto povzroča debelejše, srebrnkaste luske na pordeli podlagi. Spremembe so pogoste tudi na komolcih, kolenih ali nohtih.

Srbenje je lahko prisotno, luske pa so praviloma bolj suhe in debelejše kot pri običajnem prhljaju. Ker gre za kronično vnetno bolezen, zahteva drugačen pristop kot glivice na koži.

Pogosta kožna težava je tudi kontaktni dermatitis, ki nastane, ko kožo razdraži določen izdelek. Na lasišču se lahko pojavi po barvanju las, novem šamponu, gelu, laku ali serumu.

Značilni so srbenje, pekoč občutek, rdečina in občutljivost. Spremembe so pogosto tam, kjer je izdelek prišel v stik s kožo, na primer ob robu lasišča, za ušesi ali na vratu.

Kako ločiti različna kožna stanja?

Spodnja tabela je namenjena okvirni orientaciji. Ne nadomešča diagnoze, lahko pa vam pomaga presoditi, kdaj obstaja večja verjetnost za prhljaj, dermatitis ali drugo težavo.

Kako ukrepati ob sumu na kožne glivice?

Glivice na koži zahtevajo dosleden pristop. Najprej zmanjšajte dejavnike, ki jim ustrezajo: vlago, potenje, trenje in draženje. Kožo po umivanju dobro osušite, nosite zračna oblačila in ne delite brisač, glavnikov ali pokrival.

Pri lasišču ne uporabljajte preveč izdelkov hkrati. To lahko zakrije simptome in dodatno razdraži kožo. Bolje je izbrati en primeren izdelek, ga uporabljati pravilno in opazovati odziv nekaj tednov.

K zdravniku se naročite, če se spremembe širijo, so boleče, krvavijo, se gnojijo, povzročajo izpadanje las ali se ne izboljšajo kljub ustrezni negi.

Pomaga lahko tudi Oronazol®

Glivice na se lahko zdravijo z lokalnimi protiglivičnimi pripravki. Pri glivicah na lasišču je eden takih zdravilni šampon Oronazol®.

Oronazol® vsebuje ketokonazol, ki deluje proti glivicam. Namenjen je zdravljenju in preprečevanju prhljaja ter nekaterih glivičnih obolenj, kot je seboroični dermatitis.

Glivice na koži, prhljaj, dermatitis in luskavica se lahko kažejo podobno, vendar ne zahtevajo vedno enakega pristopa. Največ boste naredili, če opazujete znake in ukrepate pravočasno.

Če so v ospredju prhljaj, mastne luske in seboroični dermatitis lasišča, je lahko zdravilni šampon s ketokonazolom dobra rešitev. Če pa se pojavljajo bolečina, ranice, izpadanje las ali hitro širjenje sprememb, ne odlašajte z obiskom zdravnika.

Pogosta vprašanja in odgovori (FAQ)

Viri:

• NHS – Pityriasis versicolor

• Dermnet – Pityriasis versicolor

• British Association of Dermatologists – Pityriasis versicolor

• Mayo Clinic – Dandruff

• Cleveland Clinic – Seborrheic Dermatitis

• Mayo Clinic – Seborrheic Dermatitis

• Cleveland Clinic – Tinea Capitis

• British Association of Dermatologists – Tinea Capitis

Avtorji: Strokovni sodelavci podjetja Stada

Datum objave: 1.7.2026