Kožna plesen: zakaj nastane, kako jo prepoznamo in kako jo zdravimo?

Kožna plesen je pogosta glivična okužba kože, ki se najpogosteje pokaže kot svetlejše, temnejše ali rožnate lise na trupu, vratu in zgornjih delih rok.

Spremembe na koži so lahko za marsikoga neprijetne, še posebej poleti, ko jih je težje skriti. Pogosto se pojavijo ravno takrat, ko je koža bolj izpostavljena soncu, potenju in vlagi.

Dobra novica je, da je stanje praviloma nenevarno in ga je mogoče zdraviti. Pomembno pa je, da ga pravilno prepoznate, saj so podobne lise lahko tudi znak drugih kožnih bolezni.

V nadaljevanju boste izvedeli, kaj kožna plesen pravzaprav je, kako nastane, kako jo ločiti od luskavice, dermatitisa, vitiliga in drugih sprememb ter kaj lahko storite, da bi stanje odpravili.

Kaj je kožna plesen?

Kožna plesen je pogovorno ime za bolezen pityriasis versicolor. Gre za površinsko glivično okužbo kože, ki jo povzroča čezmerno razraščanje gliv kvasovk iz rodu Malassezia.

Te kvasovke so sicer normalen del kožne flore. To pomeni, da jih ima na koži veliko ljudi, ne da bi imelo kakršne koli težave.

Težava nastane, ko se začnejo čezmerno množiti. Takrat lahko vplivajo na pigmentacijo kože in povzročijo lise različnih barv.

Kožna plesen se lahko pojavi na:

• prsnem košu,

• hrbtu,

• vratu,

• ramenih,

• zgornjih delih rok,

• redkeje na stegnih ali drugih delih telesa.

Pogostejša je pri mladih odraslih, ljudeh, ki se veliko potijo, in v toplem ter vlažnem vremenu.

Pomembno je vedeti, da stanje ni posledica slabe higiene. Prav tako se praviloma ne prenaša kot klasična nalezljiva bolezen.

Kako prepoznamo kožno plesen?

Kožna plesen se običajno kaže kot lise, ki so lahko svetlejše, temnejše ali rožnate. Na prvi pogled so lahko videti kot pigmentne spremembe, alergija ali suha koža.

Lise so pogosto ovalne ali nepravilne oblike. Lahko se združujejo v večje površine in so opaznejše po sončenju, ker prizadeti deli kože ne porjavijo enako kot okolica.

Značilno je tudi drobno luščenje. To je včasih vidno šele, ko kožo nežno podrgnete.

Najpogostejši znaki so:

• svetle, rjavkaste ali rožnate lise,

• drobno luščenje kože,

• spremembe predvsem na trupu, vratu in ramenih,

• blago srbenje pri nekaterih ljudeh,

• izrazitejša vidnost poleti ali po sončenju.

Kožna plesen običajno ne boli. Pri številnih ljudeh tudi ne srbi, zato jo opazijo predvsem zaradi videza.

Če so lise rdeče, zelo srbeče, boleče ali se hitro širijo, je priporočljiv pregled pri zdravniku.

Kožna plesen ali druga kožna bolezen?

Kožna plesen je lahko podobna drugim kožnim stanjem, zato ne moremo postavljati diagnoze zgolj na podlagi fotografij ali opisov na spletu.

Pri svetlih lisah ljudje velikokrat najprej pomislijo na vitiligo. Pri vitiligu so lise običajno popolnoma bele, ostro omejene in se ne luščijo. Pri rjavkastih lisah je lahko zmeda še večja, saj so podobne pigmentnim spremembam po soncu, vnetju ali hormonskih vplivih.

Pogosto zaradi podobnega poimenovanja zamenjujemo tudi pityriasis versicolor in pityriasis rosea, vendar gre za dve različni kožni stanji z različnim vzrokom in potekom bolezni.

Pityriasis versicolor je površinska glivična okužba kože, ki se kaže kot svetlejše, temnejše ali rožnate lise, najpogosteje na trupu, vratu in ramenih, pogosto pa je prisotno tudi drobno luščenje kože.

Pityriasis rosea pa ni glivična okužba. Domnevno je povezana z virusno okužbo in se običajno začne z eno večjo spremembo na koži. V naslednjih dneh ali tednih se pojavijo še manjše ovalne lise. Pogosteje jo spremlja srbečica, običajno pa izzveni sama v 6 do 8 tednih.

Kožna plesen lahko na prvi pogled deluje tudi podobno kakor seboroični dermatitis, saj sta oba povezana s kvasovkami iz rodu Malassezia. Vendar se seboroični dermatitis običajno kaže z rdečico, mastnimi luskami in srbenjem, najpogosteje na lasišču, ob nosu, za ušesi in na prsnem košu.

Kožna plesen pa se praviloma kaže kot svetlejše, temnejše ali rožnate lise z drobnim luščenjem, predvsem na trupu, vratu in ramenih.

Medtem ko seboroični dermatitis povzroča predvsem vnetje kože, je pri kožni plesni najopaznejša sprememba v videzu in pigmentaciji kože. V nekaterih primerih se lahko obe stanji pojavita hkrati.

Spodnja tabela vam lahko pomaga pri osnovnem razlikovanju različnih kožnih stanj, vendar ne nadomesti pregleda pri strokovnjaku. Če niste prepričani, kaj se dogaja z vašo kožo, se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Zakaj nastane kožna plesen?

Kožna plesen nastane, ko se kvasovke Malassezia na površini kože čezmerno razrastejo. Zakaj do tega pride, ni popolnoma jasno.

Znano pa je, da imajo pri tem pomembno vlogo toplota, vlaga, potenje in mastnejša koža. Malassezia dobro »uspeva« na predelih, kjer je več lojnic.

Možni dejavniki tveganja so:

• vroče in vlažno vreme,

• močno potenje,

• mastna koža,

• nošenje tesnih ali nepredušnih oblačil,

• pogoste športne aktivnosti brez hitrega prhanja po potenju,

• oslabljena odpornost,

• nagnjenost k ponavljanju težav,

• seboroični dermatitis ali prhljaj.

Kožna plesen se lahko po zdravljenju ponovi. Pri nekaterih ljudeh se vrača vsako poletje, pozimi pa se umiri.

Kako ukrepati, ko na koži opazimo lise?

Kožna plesen je praviloma obvladljiva, vendar je smiselno ukrepati zgodaj. Čakanje lahko pomeni, da se lise razširijo in postanejo opaznejše.

Najprej opazujte, kje so spremembe, kako hitro se širijo in ali se luščijo. Pomembno je tudi, ali srbijo, bolijo in ali se pojavljajo še drugi znaki, kot so vnetje, izpadanje las ali ranice.

Pri sumu na pityriasis versicolor lahko farmacevt svetuje ustrezno protiglivično zdravljenje. Če so spremembe obsežne, nenavadne ali se ponavljajo, je potreben zdravniški pregled.

Pomemben znak aktivne okužbe je drobno luščenje. Ko luščenja ni več, lise pa ostajajo svetlejše, gre lahko samo še za počasno vračanje pigmenta.

Kaj lahko pomaga pri okrevanju?

Pri zdravljenju je pomembna doslednost. Protiglivični izdelki ne pomagajo najbolje, če jih uporabite samo enkrat ali neredno.

Pomagajo lahko:

• uporaba protiglivičnega šampona ali kreme po navodilih,

• prhanje po močnem potenju,

• nošenje zračnih oblačil,

• redno menjavanje brisač in oblačil,

• pranje perila pri višjih temperaturah, kadar je mogoče,

• izogibanje mastnim kremam na prizadetih predelih.

Odsvetovani so praskanje, agresivno drgnjenje kože in uporaba več različnih izdelkov hkrati brez posveta. To lahko kožo dodatno razdraži.

Kožna plesen se rada ponavlja, zato ni pomembno samo zdravljenje, ampak tudi preprečevanje ponovitev. Tudi po končanem zdravljenju pozorno opazujte svojo kožo in ob morebitnih spremembah ustrezno ukrepajte.

Kdaj je potreben pregled pri zdravniku?

Zdravnika obiščite, če se lise hitro širijo, so zelo rdeče, boleče, mokreče ali močno srbijo.

Pregled je priporočljiv tudi, če imate oslabljen imunski sistem, če se spremembe pojavljajo pri otroku ali če zdravljenje ne pomaga.

Glivice se lahko pojavijo tudi na lasišču

Kvasovke iz rodu Malassezia, ki so povezane z nastankom kožne plesni, so naravno prisotne tudi na lasišču. Kadar se čezmerno razrastejo, lahko povzročijo različne težave, med katerimi sta najpogostejša prhljaj in seboroični dermatitis.

Seboroični dermatitis je kronično vnetno stanje kože, ki se kaže z rdečino, srbenjem in luščenjem lasišča. Luske so pogosto mastne in rumenkaste, težave pa se lahko poleg lasišča pojavijo tudi na obrveh, ob nosu, za ušesi in na prsnem košu.

Čeprav se seboroični dermatitis razlikuje od kožne plesni, imata stanji skupno povezavo z razraščanjem kvasovk Malassezia. Zato sta pri obeh pomembna obvladovanje dejavnikov, ki spodbujajo njihovo rast, ter uporaba ustreznih protiglivičnih pripravkov, kadar so ti priporočeni.

Oronazol® proti glivicam na lasišču

Razrast kvasovk Malassezia se lahko zdravi z lokalnimi protiglivičnimi pripravki, med katere sodijo tudi šamponi z učinkovino ketokonazol. Ta deluje proti glivicam, ki so povezane z nastankom prhljaja, seboroičnega dermatitisa in nekaterih površinskih glivičnih težav kože.

Oronazol® je zdravilni šampon s ketokonazolom. Namenjen je zdravljenju in preprečevanju prhljaja ter nekaterih glivičnih obolenj lasišča, kot je seboroični dermatitis.

Kožna plesen je pogosta in običajno nenevarna glivična okužba kože, vendar lahko povzroči veliko skrbi in predstavlja estetsko težavo.

Z dosledno uporabo protiglivičnih pripravkov, ustrezno nego kože in preventivnimi navadami je mogoče težave dobro obvladati.

Ker pa je kožna plesen podobna tudi drugim kožnim boleznim, je ob dvomu najbolje poiskati strokovni nasvet. Pravilna diagnoza pomeni tudi pravilno zdravljenje.

Pogosta vprašanja in odgovori (FAQ)

Viri:

• NHS – Pityriasis versicolor

• Dermnet – Pityriasis versicolor

• British Association of Dermatologists – Pityriasis versicolor

• Cleveland Clinic – Seborrheic Dermatitis

Avtorji: Strokovni sodelavci podjetja Stada

Datum objave: 1.7.2026